Kadar živali presenetiš sredi gozda, te običajno že veliko prej opazijo ali zavohajo in še pravočasno pobegnejo. Na cesti pa je položaj nekoliko drugačen, saj kljub svojim izostrenim čutom hitrih avtomobilov ne zaznajo dovolj zgodaj, hrup jih prestraši, predvsem pa ne vedo, kako varno prečkati cesto pri gostejšem prometu.
Trki z divjadjo sodijo med najpogostejše nepričakovane prometne dogodke na slovenskih cestah. Največkrat voznikom pot prekrižajo srne, jeleni, divji prašiči ali lisice. Ker se živali obnašajo nepredvidljivo, je pomembno vedeti, kako preprečiti nesrečo, kako pravilno ukrepati po trku in katero zavarovanje krije nastalo škodo.
Živali se pri prečkanju ceste zato obnašajo panično, nepredvidljivo in včasih skrajno nerazumljivo. Nekatere se divje zapodijo čez cesto tik pred avtom in če jih je v tropu več, gredo čez vse naenkrat, kljub temu da se zadnjih nekaj pri tem zaleti v avto od strani. Mnoge ponoči sredi voznega pasu v soju žarometov otrpnejo in se pretvarjajo, da jih ni, tretjim na asfaltu drsi, četrte se na toplem asfaltu malce pogrejejo, dokler ni prepozno.
Kdaj je nevarnost za srečanje z divjadjo največja?
Na srečanje z divjadjo morajo biti vozniki posebej pozorni:
- ob zori in mraku,
- spomladi in jeseni,
- na gozdnih in regionalnih cestah,
- na območjih, označenih s prometnim znakom za divjad,
- po močnem dežju ali megli, ko je vidljivost slabša.
Ker se živali pogosto gibljejo v skupinah, lahko prvi srni hitro sledijo še druge.
Prometni znaki ob cesti, ki opozarjajo na divjad, niso tam brez razloga
Na cestah, kjer je zaradi naravnega okolja ali selitvenih poti večja možnost za srečanje z divjadjo, na to opozarjajo prometni znaki. Upoštevaj jih, kajti tam niso brez razloga. Trk z nekaj deset ali celo več kot sto kilogramov težko živaljo ni mačji kašelj, saj povzroči resne poškodbe pločevine, z nekaj smole pa so lahko posledice še veliko hujše.
Zavirati, zaviti ali kateri manever je pravi?
Ko opaziš žival, je najbolje na vso moč zavreti in avto zadržati v smeri vožnje naravnost ali uporabiti manever z naglim zavijanjem.
Reakcije voznikov v primerih, ko se pred njimi nenadoma znajdejo ljubka srnica, zvita lisica ali zamišljen jazbec, so različne. Če žival opaziš, ko je že prepozno, je najbolje le na vso moč zavreti in avto zadržati v smeri vožnje naravnost.
Na gorski cesti je bolje tvegati s trkom v gamsa, kot pa zaviti s ceste v prepad. Žal.
Če žival opaziš »v zadnjem trenutku«, te lahko reši manever z naglim zavijanjem, pri čemer jo lahko obvoziš in jo oba odneseta le z nenadnim velikim odmerkom adrenalina. Ta manever je znan pod imenom »losov test«, pri nadzoru stabilnosti avtomobila pa imajo polne roke dela voznik ter vsi sodobni elektronski sistemi in pomagala. Pri vsakem izogibanju moraš upoštevati svojo hitrost, razmere na cesti (spolzka, mokra …), nasproti vozeča vozila ter okolico ceste, kamor te lahko odnese. Na gorski cesti je bolje tvegati s trkom v gamsa, kot pa zaviti s ceste v prepad.
Kaj moraš in česa ne smeš storiti v primeru trka z divjadjo
Po trku z živalmi moraš upoštevati pravila in nekaj nasvetov:
- Kraj nesreče najprej zavaruj in dobro označi (varnostni trikotnik, odsevni jopič in druge opozorilne oznake).
- Pokliči Center za obveščanje na številko 112, oni bodo nato obvestili tudi revirskega lovca oziroma upravljavca lovišča.
- Z varne razdalje preveri, kako je z živaljo in se je ne dotikaj. Če je ranjena pobegnila, daj policistom in lovcu vse potrebne podatke, da bodo lahko ocenili njene poškodbe, jo hitreje izsledili ter zanjo ustrezno poskrbeli.
Česa pri trku z divjadjo nikakor ne smeš:
- Žival, ki je ranjena in v šoku, je lahko nevarna. Ne približuj se ji in se je ne dotikaj, saj te lahko zaradi šoka napade in poškoduje. Če zbiješ mladiča, je morda razjarjena in nevarna samica še vedno kje v bližini (medved).
- Ne sledi ji v gozd, ne zadržuj je na silo.
- Živali ne smeš odpeljati domov ali ranjene obdržati za hišnega ljubljenčka. Odtujitev divjih živali je namreč kazniva.
- Morda te bo zamikal divjačinski golaž, vendar je poleg kaznivega to početje tudi nevarno za tvoje zdravje. Meso namreč ni veterinarsko pregledano.
Kdo bo plačal škodo? Jelen ali …?
Jelen, Medved, Volk ali Kunc bodo v nesreči z živaljo povzročeno škodo plačali le v primeru, če se tako pišejo vozniki in nimajo sklenjenega zavarovanja WIZ Kasko ali WIZ Delni kasko. Trk z živaljo je namreč del kasko zavarovanja, zgolj obvezno pa ga ne krije. Ker škoda pri tovrstnih nesrečah hitro doseže tisočaka in celo več, moraš dobro premisliti, kako pogosto so na tvoji poti postavljeni prometni znaki za divjad na cesti in kako visoka bo tvoja lastna udeležba (po domače odbitna franšiza).
Če se ti zdi trk z medvedom nekaj zelo neverjetnega, naj te presenetijo številke. Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bilo na slovenskih cestah:
- do marca 2026 registriranih kar 1.916 povoženih osebkov divjadi,
- leta 2025 registriranih kar 8.596 povoženih osebkov divjadi,
- leta 2024: registriranih kar 6.383 povoženih osebkov divjadi (4.208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 133 divjih prašičev, 664 lisic, 364 kun belic, 7 medvedov in 3 volkovi).
- Podatki potrjujejo, da so trki z divjadjo v Sloveniji še vedno pogost pojav in pomemben varnostni izziv za voznike.(vir)
- Ne le v medveda ali srno, trčiš lahko tudi v mačko, psa, kravo ali osla (tu mislimo na žival), ki zaradi svoje velikosti in teže včasih prav tako predstavljajo resno nevarnost.