null Izvid iz laboratorija - kaj je dobro in kaj slabo?
laboratorijski izvid krvi
clock image

5

Izvid iz laboratorija - kaj je dobro in kaj slabo?

#wizzdravje

12 marec, 2019

Tina

Rezultati izvida so povezani z načinom življenja, dobrimi in slabimi razvadami, raso, spolom, starostjo, kroničnimi obolenji in trenutnimi boleznimi.

Najprej ti moramo povedati, da se zgolj iz suhoparnih številk izvida ne da narediti povsem natančnih zaključkov, kajti telo se ves čas spreminja. Od tu izvira navodilo, da moraš v laboratorij (v večini primerov) priti na tešče oziroma da vsaj 12 ur pred odvzemom krvi ali drugih vzorcev ne smeš jesti. Nekatere spremembe v telesu se zgodijo hitro, druge počasneje, to pa lahko pomembno vpliva na rezultate laboratorijskih preiskav. Če namreč pred odhodom v laboratorij poješ dva kosa torte in ju poplakneš z velikim kozarcem sladke gazirane pijače, bo zdravnika ob pogledu na izvid kar vrglo po tleh.
 

Rezultati izvida

Rezultati izvida so povezani z načinom življenja, dobrimi in slabimi razvadami, raso, spolom, starostjo, kroničnimi obolenji in trenutnimi boleznimi. To je razlog, zakaj večine vrednosti na izvidu ne moremo jemati kot samostojnih pokazateljev bolezni, ampak jih mora zdravnik smiselno povezati s simptomi in drugimi podatki, šele na podlagi vseh povezanih dejstev pa lahko postavi diagnozo.

Na krvne preiskave vas lahko vsakih nekaj let napoti tako imenovana "referenčna sestra", ki deluje v programu Referenčnih ambulant družinske medicine. Glavni cilj tega programa je zmanjševanje ogroženosti za bolezni srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje zgodnje umrljivosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi bolezni srca in žilja ter drugih kroničnih bolezni. V ta namen diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik opravi pregled pacienta, sledijo tudi laboratorijske preiskave. V referenčno ambulanto gredo lahko na pregled osebe nad 30 let starosti, če pa je v družini kakšna kronična bolezen, pa tudi prej. Referenčna ambulanta skrbi tudi za vodenje urejenih kroničnih bolnikov in za izvajanje sistematičnega preventivnega presejanja in obravnave opredeljenih oseb. 

Za pregled in laboratorijske preiskave ti ne bo treba doplačati, če imaš urejeno zdravstveno zavarovanje, pa še pravilno interpretacijo rezultatov izvida dobiš pri svojem zdravniku.
 

Vse je zapisano v krvi

Pri pojasnjevanju izvidov za laično uporabo ti bodo najbolj koristili podatki o stanju levkocitov, eritrocitov in trombocitov ter stanje hemoglobina, krvnega sladkorja (glukoze) in maščob (holesterol, trigliceridi …). Če ti izmerjena vrednost 266 pri K-trombocitih ne pove kaj dosti, ti bodo v pomoč referenčne vrednosti. Te so podane od – do in določene na podlagi statistike, zato veljajo za večino oziroma za 95 % ljudi. Prav zato majhna odstopanja še ne pomenijo, da te v kratkem čaka bridki konec, saj so to le okvirno določene najvišje in najnižje vrednosti.

Za lažjo predstavo si oglej mejne vrednosti nekaterih najpomembnejših oznak krvne slike:

  • Levkociti: 4,0 – 10,0 109/l – predstavljajo obrambo našega telesa.
  • Eritrociti: 4,5 – 6,3 1012/l (moški) – po krvi prenašajo kisik in ogljikov dioksid.
  • Eritrociti: 4,2 – 5,4 1012/l (ženske)
  • Trombociti: 140 – 340 109/l – skrbijo za strjevanje krvi.
  • Hemoglobin: 140 – 180 g/l (moški) – del eritrocitov, vsebuje večino železa v telesu.
  • Hemoglobin: 120 – 160 g/l (ženske)
  • Glukoza: 3,3 – 6,0 mmol/l – krvni sladkor, ki kot nosilec energije preskrbuje telo z energijo (možgane, mišice …).
  • Holesterol: 4,0 – 5,7 mmol/l – sestavni del celičnih sten, sodeluje pri prebavi.
  • Trigliceridi: 0,6 – 1,7 mmol/l – pogonsko gorivo celic za pridobivanje energije. Če je mastne hrane preveč, se del trigliceridov odlaga v maščobnem tkivu in jetrih.
  • HDL (»dobri« holesterol): 1,4 – 2,8 mmol/l – zmanjšuje možnost za nastanek arterioskleroze.
  • LDL (»slabi« holesterol): 2,0 – 3,5 mmol/l – preveč slabega holesterola povečuje možnost za nastanek arteroskleroze.

O tem, kaj povzročajo večje ali manjše vrednosti posameznih rezultatov, povprašaj zdravnika, ki jih bo pojasnil na podlagi tvojega spola, starosti, življenjskih navad in drugih vplivov. IN predvsem brez panike, škarje in platno sta še vedno v tvojih rokah, še posebej če prebereš nekaj nasvetov …

Kako lahko izboljšaš svojo krvno sliko?


Pravzaprav je recept enostaven, sestavljen pa iz dveh pomembnih sestavin:

  • redne telesne vadbe ter
  • zdrave in uravnotežene prehrane.

Telesna aktivnost je nujna za krepitev delovanja srca, pljuč in ožilja, saj so na ta način vse celice v telesu dobro preskrbljene s kisikom. Z redno vadbo okrepiš mišice, razgibaš sklepe in vplivaš tudi na psihično stanje oziroma boljše počutje. V krvi, ki vsebuje take in drugačne informacije iz celega telesa, se pokaže tudi vpliv stresa na tvoje telo.

Zdrava prehrana ima prav tako velik vpliv na rezultate krvnih preiskav.

Prekomerno uživanje škodljivih maščob, preveč sladkorja in vseh hranilnih snovi oropanih živil (bela moka, bel oluščen riž, bele testenine …), preveč soli, konzervirane ter industrijsko pripravljene hrane sčasoma povzroči, da so nekatere vrednosti v izvidih močno čez zgornjo ali pod spodnjo mejo. Če ob tem uživaš še premalo sadja, rib in zelenjave, se pojavijo še drugi znaki napačne prehrane, kot so debelost, bolezni srca in ožilja in še bi lahko naštevali. Poleg prehrane moraš žejnemu telesu zagotoviti tudi dovolj tekočine (voda, mineralna voda, nesladkan čaj) in vsak dan dovolj počitka.

Če se ti kljub vsemu zgodi, da se v tvojem telesu poruši ravnotežje in ti začne primanjkovati železa, kalcija ali česa drugega, ti bo na podlagi izvida zdravnik predpisal ustrezne dodatke ter dopolnila k prehrani. Drži se njegovih navodil in dopolnil ne uživaj kar tako, čez palec, saj se bo tudi to pokazalo na izvidu.

Laboratorijske preiskave krijejo WIZ Specialisti z asistenco 

Nadstandardno zdravstveno zavarovanje WIZ Specialisti ima v sklopu specialistične obravnave vključene tudi vse specialistične ambulantne storitve, ki so potrebne za postavitev diagnoze oziroma za zdravljenje novonastale bolezni in poškodb ter vključujejo:

  • specialistični pregled,
  • pripadajoče osnovne slikovne, funkcionalne in laboratorijske preiskave in osnovne meritve (npr. UZ ultrazvok, RTG rentgen, EKG, EMG, patohistološke preiskave) ter
  • pripadajoče enostavne ambulantne posege (npr. aplikacija blokade, punkcija, ki se lahko izvedejo v okviru specialističnega pregleda).

 ZANIMA ME ZAVAROVANJE WIZ SPECIALISTI Z ASISTENCO
 

 

Prijavi se na WIZ e-novice

Želiš prejemati naše novice in dobre ponudbe? Vpiši svoj e-mail in v naslednjem koraku pošlji potrditev.