Tudi povsem običajen sprehod po mestnih ulicah, parkih ali podeželskih poteh skriva številne pasti za naše pasje ljubljenčke, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo.
Sprehajanje psa je ena najlepših skupnih aktivnosti med tabo in tvojim štirinožnim prijateljem. Kužki potrebujejo gibanje, raziskovanje in stik z drugimi psi – pa tudi s tabo.
Vsak letni čas ima sicer svoje posebnosti:
- Spomladi se v naravi vse prebuja – tudi klopi in alergeni.
- Poleti prežita nevarnost vročine, opeklin na tačkah in dehidracije.
- Jeseni je več blata, razpadajočih rastlin in spolzkih poti.
- Pozimi pa so tu mraz, led, sol in sneg, ki lahko poškodujejo pasje tace.
Koliko sprehodov na dan potrebuje kužek, je odvisno od njegove starosti, pasme, velikosti, zdravja in energijske ravni – a splošno priporočilo za večino psov je 2 do 3 sprehodi na dan:
| Tip psa | Priporočeno število sprehodov | Trajanje |
| MLADIČEK | 3–5 krajših sprehodov | 5 min na mesec starosti (npr. 15-min za 3-mesečnega) |
| ODRASLI PSI (srednje aktivni) | 2–3 sprehodi | Skupaj vsaj 1 uro na dan |
| ZELO AKTIVNE PASME | 3 ali več | 1,5–2 uri gibanja dnevno |
| STAREJŠI PSI | 2–3 krajši sprehodi (po potrebi več) | Prilagojeno zdravju in počutju |
| MALI STANOVANJSKI PSI | 2–3 krajši sprehodi | 15–30 min naenkrat je pogosto dovolj |
Da bo vsak sprehod čim bolj varen in prijeten, smo zate pripravili seznam 10 najpogostejših nevarnosti in konkretne nasvete, kako jih prepoznati in se jim izogniti.
1. Promet – največja tiha grožnja
Psi pogosto ne zaznajo bližajočega se avtomobila kot nevarnosti. Če jih kaj prestraši, zasliši ali pritegne – recimo mačka, ptica ali vonj drugega psa – lahko v trenutku stečejo na cesto, brez vsakršnega premisleka. Tudi najbolj ubogljiv kuža lahko pozabi na ukaze, če ga premami nagon. Prometne nesreče so eden najpogostejših vzrokov za hude poškodbe in celo smrt med psi.
Po podatkih zavarovalnic (vir: Petplan, 2023) je vsak sedmi pes, ki potrebuje nujno veterinarsko oskrbo, udeležen v prometni nesreči – najpogosteje zaradi nenadzorovanega pobega z dvorišča ali med sprehodom.
Posledice so lahko zelo hude. Zlomi, notranje krvavitve in poškodbe organov so pogoste, v hujših primerih pa so lahko tudi usodne. Da bo sprehod varen, naj bo pes vedno na povodcu, stran od roba cestišča, doma pa naj bo vrt ali dvorišče ustrezno zavarovano. Če psa voziš v avtomobilu, poskrbi, da bo ustrezno pripet ali v transporterju – tako ga zaščitiš ob zaviranju ali morebitni nesreči.
WIZ nasvet: Vedno uporabljaj povodec – tudi na navidezno mirnih ulicah. Hodita na notranji strani pločnika, pes naj bo čim dlje od ceste.
Kaj moraš vedeti, preden se odpraviš na pot s pasjim prijateljem >
2. Zastrupljena ali nevarna hrana ter strupene rastline
Ko se s kužkom sprehajata po mestu, gozdu ali celo domačem naselju, moraš biti ves čas pozoren, kaj ovohava in kaj morda že žveči. Zelo nevarna je zaužita hrana neznanega izvora – lahko je pokvarjena, okužena z bakterijami (npr. salmonelo), polna plesni ali celo namerno zastrupljena. V nekaterih primerih ljudje v koščke hrane, kot so klobase ali meso, podtaknejo britvice, igle ali strupe. Žal ne gre za redkost – takšni primeri se pojavljajo tudi v Sloveniji, zlasti v urbanih okoljih in blizu pasjih parkov.
Vsako letoje zabeleženih več tisoč primerov zastrupitev hišnih ljubljenčkov zaradi nenadzorovanega zaužitja hrane ali strupenih snovi, od tega pa je kar 80 % primerov povezanih s psi (vir: Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) 2022).
Poleg namerno nastavljenih vab predstavljajo nevarnost tudi zastrupljene vabe za podgane, pesticidi na vrtovih, ostanki hrane z žara, cigaretni ogorki ali celo strupene rastline, kot so lilije, tulipani, oleandri in navadni bršljan. Psi imajo izjemno razvit voh, a nimajo občutka za nevarno – zato moraš ti biti tisti, ki pravočasno opazi morebitno grožnjo.
Vsak sum na zastrupitev (slinjenje, bruhanje, driska, tresenje, omotičnost) zahteva takojšnji obisk veterinarja. Pri tovrstnih primerih je čas ključnega pomena – tudi nekaj minut lahko odloča med življenjem in smrtjo.
Kaj storiti, če kuža zaužije človeška zdravila?
WIZ nasvet: Nauči psa ukaza »pusti« in spremljaj ga na sprehodu, da ne pobira hrane s tal. Po možnosti ga med sprehodom imej na kratkem povodcu.
3. Dehidracija in vročinski udar
Tudi psi lahko dehidrirajo – in to ne samo poleti, temveč tudi pozimi, ko pozabimo, da potrebujejo dovolj tekočine tudi v mrazu. Poleti pa so tveganja še veliko večja: visoke temperature, vroč asfalt in soparno ozračje lahko psa hitro spravijo v nevarno stanje, ki se imenuje vročinski udar. To ni zgolj neprijetnost, temveč resno življenjsko ogrožajoče stanje, ki lahko vodi v odpoved organov ali celo smrt.
Če je pes izpostavljen vročini brez dostopa do vode in sence, lahko začne kazati znake dehidracije: suha usta, gosta slina, hitro in plitvo dihanje, utrujenost, zmedenost, letargija, v hujših primerih pa tudi izgubo zavesti.
Po podatkih Ameriškega kinološkega kluba (AKC, 2022) več kot 80 % primerov vročinskega udara pri psih nastane med sprehodom ali igro na prostem v vročem vremenu, zlasti v urah med 11. in 17. uro. Med najbolj ogroženimi so kratkogobčne pasme (npr. mops, buldog), starejši psi, mladiči in psi s prekomerno telesno težo.
Zato nikar ne podcenjuj vročine – če je tebi prevroče, je najverjetneje tudi tvojemu psu. S seboj vedno vzemi vodo, izogibaj se sprehodom v najbolj vročem delu dneva in preveri asfalt z roko ali dlanjo: če je prevroč zate, je tudi zanj.
WIZ nasvet: Na sprehod s kužkom vzemi vodo in pitnik, poleti se izogibaj sprehodom sredi dneva.
4. Sončne opekline in vroč asfalt
Še posebej tisti z redkejšo dlako ali svetlo kožo (npr. whippeti, hrti, dalmatinci in nekatere mešane pasme) so zelo občutljivi na UV-žarke. Najbolj izpostavljena mesta so smrček, uhlji, trebuh, notranji del stegen in pazduhe – tam je koža tanka, nežna in pogosto brez zaščite dlake. Če je pes več časa izpostavljen močnemu soncu, lahko pride do opeklin, srbečice, luščenja kože, pa tudi dolgoročnih poškodb, kot je kožni rak.
A sonce ne pripeka le od zgoraj – velika nevarnost preži tudi iz tal. Asfaltne in betonske površine se poleti izjemno hitro segrejejo. Že pri zunanjih temperaturah okoli 30 °C se asfalt segreje na več kot 55 °C, kar lahko povzroči opekline tačk že po 60 sekundah hoje. Psi, ki so tiho in potrpežljivi, bolečine pogosto ne pokažejo takoj – zato moraš ti biti tisti, ki preveri, ali je površina primerna za sprehod.
Po podatkih organizacije PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) so opekline tačk ena najpogostejših poletnih poškodb pri psih, še posebej v urbanih okoljih. V zadnjih letih so veterinarske ambulante poročale o 30–40 % povečanju primerov opeklin tačk v obdobjih vročinskih valov (PETA, 2022).
Če želiš preveriti, ali je tla pretopla za tačke, pritisni dlan na asfalt za 5–7 sekund. Če ti je prevroče, je tudi psu. Raje se odpravi na sprehod zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so tla hladnejša, ali pa poišči naravne, senčne poti.
WIZ nasvet: Če želiš preveriti, ali je tla pretopla za tačke, pritisni dlan na asfalt za 5–7 sekund. Če ti je prevroče, je tudi psu. Raje se odpravi na sprehod zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so tla hladnejša, ali pa poišči naravne, senčne poti.
5. Paraziti, žuželke in kače
Bolhe, klopi, srčne gliste in peščene muhe so neprijetni spremljevalci sprehodov. Ogrožajo zdravje psa, lahko povzročijo bolezni, kot je lišmanioza ali borelioza. Pogoste so tudi notranje okužbe s črevesnimi glistami.
WIZ nasvet: Redno uporabljaj antiparazitske ovratnice ali kapljice. Izogibaj se mestom z veliko iztrebkov ali stoječe vode.
Kaj storiti, če ugrizne kača hišnega ljubljenčka >
6. Hrup in stres
Psi slišijo do štirikrat boljše od ljudi. Glasni zvoki – promet, petarde, motorji, kričanje – jih lahko hitro vznemirijo, prestrašijo ali celo dezorientirajo.
WIZ nasvet: Če veste, da je okolje glasno, uporabite oprsnico z dobrim oprijemom. V času praznikov ali velikih dogodkov se izogibajte sprehodom na mestih z veliko ljudi.
7. Spopadi z drugimi psi
Niso vsi psi prijazni. Nekateri niso pravilno socializirani ali pa imajo močan obrambni nagon. Nesporazum pri ovohavanju lahko hitro preraste v spopad, posebej nevarni so večji psi brez nadzora.
WIZ nasvet: Če opaziš druge pse, naj bo tvoj na kratkem povodcu. Izogibaj se stikom z neznanimi psi. Če se pogosto giblješ v pasjih parkih, jih uporabljak le, če je tvoj pes socializiran in ima zanesljiv odpoklic.
8. Okužbe in bakterije – ko pasja radovednost pripelje do bolezni
Pasja radovednost ne pozna meja. Kužki z nosom raziskujejo svet – vohajo po tleh, ližejo luže, grizejo palice, stikajo za grmovjem in se pogosto znajdejo v neposrednem stiku z iztrebki drugih živali ali celo s poginjenimi glodavci. Na videz nedolžne pasje navade pa lahko vodijo v resne okužbe.
Pavrovirus povzroča hude prebavne težave in je še posebej nevaren za mladiče.
Med najpogostejšimi so parvovirus, ki povzroča hude prebavne težave in je še posebej nevaren za mladiče, giardija – notranji zajedavec, ki se prenaša z onesnaženo vodo ali iztrebki, glivične okužbe kože, trebušni virusi, ter konjunktivitis, ki se lahko razvije po stiku z umazanimi površinami ali tujki v očeh.
Po podatkih Ameriškega veterinarskega združenja (AVMA, 2023) naj bi kar 1 od 4 psov v urbanih območjih vsaj enkrat v življenju zbolel zaradi okužbe, povezane z nečistočami na sprehodu, največkrat v mokrih in toplih mesecih.
Težava je tudi v tem, da so nekateri povzročitelji bolezni (kot so paraziti in bakterije) odporni na vremenske razmere in lahko na javnih površinah preživijo več tednov. Zato je redna higiena – tako tvojih rok kot pasjih tačk – ključna po vsakem sprehodu, predvsem v mestih.
Če pes nenadoma kaže znake driske, bruhanja, izcedek iz oči ali nosu, pomanjkanje apetita ali letargijo, je obisk veterinarja nujen – saj se veliko okužb razvija hitro in zahtevajo takojšnje zdravljenje.
WIZ nasvet: Ne dovoli psu, da pije iz luž. Po sprehodu mu umij tace in poskrbi za redna cepljenja in osnovno higieno.
9. Pravno tveganje in odgovornost
Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – UPB) v 11. členu jasno določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Če povzročite škodo ali nesrečo (npr. pes koga ugrizne ali pa prestrašite in prevrnete kolesarja), ste kot lastnik odgovorni – tudi finančno.
WIZ nasvet: Razmisli o zavarovanju odgovornosti lastnika psa. WIZ Kuža vključuje tudi tovrstno kritje, poleg kritja stroškov zdravljenja zaradi bolezni in nezgode.
10. Drseče površine, led in sneg
Pozimi niso nevarni le nizke temperature in posipna sol, temveč tudi poledenele poti, ki lahko tvojemu kužku povzročijo precej težav. Tace mu lahko zdrsnejo, kar poveča tveganje za zvin, nateg mišic ali celo zlom. Obenem so blazinice na tačkah pozimi bolj suhe in občutljive, zato lahko hitro razpokajo, kar je za psa boleče in pogosto vodi v šepanje ali okužbe.
Če hodi po zasneženem terenu, se lahko med prsti začne nabirati sneg, ki se spremeni v ledene grudice. Te povzročajo trenje, draženje in v hujših primerih tudi ozebline – še posebej pri psih z daljšo dlako med prsti. Ozebline najpogosteje prizadenejo ušesa, rep, smrček in prav tačke.
Po podatkih ameriške organizacije ASPCA (American Society for the Prevention of Cruelty to Animals) je v zimskih mesecih kar 50 % poškodb psov na sprehodih povezanih z zdrsom ali poškodbami tačk zaradi ledu, snega ali soli (ASPCA, 2023).
Posipna sol na pločnikih in cestah je še ena težava – lahko draži blazinice in povzroči pekoč občutek, vnetja ali celo razjede. Če pes to sol poliže s tačk, lahko pride tudi do zastrupitve, zlasti pri manjših psih.
Zato je pozimi še posebej pomembno, da po vsakem sprehodu očistiš tačke s toplo vodo, odstraniš sneg med prsti, po potrebi uporabiš zaščitno kremo ali čevlje, in hodiš po poteh, kjer ni veliko poledice. Če tvoj kuža pozimi pogosto zmrzuje, mu lahko pomaga tudi plašček ali zaščitna odejica.
WIZ nasvet: Pozimi po sprehodu speri tace kužku. Lahko uporabiš tudi zaščitne čevlje ali mazila za tačke.
Sprehodi so izjemno pomembni za zdravje in dobro počutje psa. A kot odgovorni lastniki moramo poskrbeti, da so tudi varni. Z malo dodatne pozornosti, preventive in morda dobrim zavarovanjem lahko nevarnosti obvladate in s svojim psom brezskrbno uživate v vsakem koraku.
Ne glede na to, ali se tvoj kuža poškoduje ali zboli zaradi zunanjih okoliščin – na primer zaradi zastrupitve, ugriza ali nesreče – ali ga doleti kakšna druga bolezen, se lahko hitro znajdeš pred visokimi veterinarskimi stroški. Da boš v takšnih trenutkih brez dodatnih skrbi, je dobro, da že prej poskrbiš za zaščito – z zavarovanjem WIZ Kuža, ki krije stroške zdravljenja in veterinarske pomoči.