angle-left null Vse, kar moraš vedeti o klopih
klop na zeleni bilki na zeleni podlagi travnika
clock image

7

Vse, kar moraš vedeti o klopih

#trikizdravje

28 april, 2020

Kim

Slovenija je čudovita dežela številnih gozdov, travnikov, parkov in zelenic, zato ne preseneča, da so klopi, z znanstvenim imenom Ixodoidea, pri nas zelo razširjeni. Ker lahko prenašajo resne bolezni, je pomembno, da se seznaniš o tej nevarni mali živalici in z najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi.

Ker lahko prenašajo resne bolezni, je pomembno, da se seznaniš o tej nevarni mali živalici, pa tudi z najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi, ki te bodo varovali pred posledicami njihovih ugrizov.

Pozor, s toplejšim vremenom se prične tudi aktivnost klopov!
 

V Sloveniji je prisotnih 16 vrst klopov

Klopi so dobro poznana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice. Na svetu živi okoli 860 poznanih vrst klopov, pri nas naj bi imeli 16 vrst – od teh je najbolj prepoznan gozdni klop. Klopi so razširjeni po vsem svetu, razen na Antarktiki. Merijo od enega do 30 mm, njihova velikost pa je odvisna od prehranjenosti. S krvjo napita žival ima večji zadek in je zato mnogo opaznejša.

Klop ljudi ali živali zazna med gibanjem na prostem. Zleze na telo gostitelja in poišče primerno mesto za prehranjevanje s krvjo. Pri tem mu pomaga t.i. Hallerjev organ, ki je klopov glavni čutilni organ. Oči so namreč pri mnogih vrstah zakrnele. 

Pri človeku se najraje skrije na lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge ali kolena. Na kožo se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. V kolikor je klop okužen, takrat s slino v naše telo vnese bolezen. Vboda običajno ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. 


Katere bolezni klop prenaša?

Po negativnem vplivu na zdravje ljudi po svetu naj bi klope prekašali le komarji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. 

Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, ki jo v zgodnjem v poteku bolezni uspešno zdravimo z antibiotiki. Ob bolezni se navadno nekaj dni do tednov po vbodu klopa pojavi rdečina, ki se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Lahko se pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Zdravljenje je nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, te so sicer redke. 

Ne pozabi: v Sloveniji so nekatere zdravstvene storitve v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za večino pa moraš pri obisku zdravnika doplačati, če nimaš urejenega dopolnilnega zdravstvenega. To zavarovanje te reši doplačila zdravstvenih storitev. Potrebuješ ga po dopolnjenem 26. letu, ali če pred tem ostaneš brez statusa / se zaposliš. Ob sklenitvi izberi ugodnost do 50 €.


Klopni meningoencefalitis (KME) pa je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, za katero obstaja cepivo.

Največ okužb z virusom klopnega meningo-encefalitisa je bilo v letu 2019 na Gorenjskem, Koroškem in v osrednjeslovenski regiji

1. faza bolezni (približno teden dni po vbodu klopa) se začne s slabim počutjem, vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri večini bolnikov se stanje za kratek čas izboljša, nato pa sledi 2. faza bolezni, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov. NIJZ opozarja: »Ta se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1% obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.«

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje letno zabeležimo od 5.000 do 7.000 novih primerov bolezni, kar nas uvršča na vrh lestvice najbolj ogrožene populacije na svetu.
 

Kje najdemo klope?

Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni postanejo zgodaj spomladi, ob višjih temperaturah pa lahko ostanejo dejavni vse do pozne jeseni. Običajno se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, grmovju, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in tudi na vrtu. 

Klopi lahko gostitelja aktivno zasledujejo po tleh, večina pa jih čaka na kakšnem izpostavljenem mestu, npr. veji drevesa ali travni bilki. V Sloveniji živijo skoraj povsod, tudi na urbanih, mestnih zelenicah. Pred njimi smo varni le v gorah. Najpogosteje se naselijo nekje do 600 metrov nadmorske višine, včasih pa tudi vse do 1.600 metrov nadmorske višine. 

Glede na število prijavljenih primerov okužb z lymsko boreliozo, so najbolj ogroženi ljudje, ki se gibljejo v naravi v severnoprimorski regiji, najmanj pa je ogrožena obalno-kraška regija. Pri KME pa je slika drugačna. Največ okužb z virusom klopnega meningoencefalitisa je bilo v letu 2019 na Gorenjskem, Koroškem in v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa na Dolenjskem.
 

Katera zaščita pred klopi je najučinkovitejša?

Najučinkovitejši ukrep proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje proti klopom. NIJZ ga priporoča vsem od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer se bolezen pojavlja. Žal, proti lymski boreliozi, cepiva (še) ni.

Za zaščito pred klopi se svetuje tudi:
•    nošenje oblačil svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami,
•    uporaba repelentov (preveri npr. Zelišča Cvetka in njihovo super bio zeliščno pršilo proti klopom in komarjem)
•    ob vrnitvi iz narave naj sledi temeljit pregled celega telesa (ne pozabi na lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhaš, umiješ glavo in tudi opereš oblačila. 
 

Kako pravilno odstraniti klopa?

Ko opaziš že prisesanega klopa, ga čim prej odstrani s pomočjo koničaste pincete. Kako? Primi ga čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvleci, pri tem pa ga z ničemer ne maži, vrti ali kako drugače rotiraj. Če ostanejo v koži delčki klopa, tudi te odstrani čimprej. Mesto vboda opazuj še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa. 

 

Kdaj moram obiskati zdravnika?

Zdravnika obišči v primeru povišane telesne temperature, bruhanja, hudega glavobola, gripi
podobnih simptomov ali v primeru kolobarjastega izpuščaja. Ob hujših simptomi kot so težave z dihanjem, paraliza ali hujši glavobol, se svetuje klic nujne reševalne službe. 
 

Hišni ljubljenčki in klopi 

Zaščito pred klopi potrebujejo tudi naši štirinožni ljubljenčki. Najpogosteje se njihovi lastniki poslužujejo tablet, ki ob rednem jemanju omogočajo 1–3 mesečno zaščito in naj bi bile najbolj efektivne. Drugi raje uporabljajo ovratnice, ki naj bi zadoščale za do 6 mesečno zaščitno, tretji apa ampule ali pršila, ki jih nanesejo direktno na kožuh. Pred uporabo katerekoli metode se posvetuj z veterinarjem, ki ti bo znal svetovati, kaj je najbolj primerno za tvojega psa, upoštevajoč njegovo težo in višino. 

V zapisu smo omenjali dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga potrebuješ ob obisku zdravnika, da se izogneš doplačilu zdravstvenih storitev. Preveri WIZovo zavarovanje WIZ Zdravje, ki ga enostavno urediš online. Pa še ugodnost do 50€ dobiš!

PREVERI WIZ ZDRAVJE >