Slovenci se običajno opisujemo kot prijazni, pridni in mirni. A marsikdo je že opazil (še posebej pa tujci), da se vse to nenadoma spremeni, ko sedemo za volan. Takrat postanemo agresivni, prehitri, vročekrvni, skratka popolno nasprotje našemu običajnemu obnašanju.
To pa je ne samo neprijetno, pač pa tudi nevarno. Izsiljevanje, prekratka varnostna razdalja, tvegano prehitevanje ali prevelika hitrost – vse to lahko hitro pripelje do hude prometne nesreče in to povsem po nepotrebnem. Premislite, kako reagirate, če na semaforju voznik pred vami ne spelje pravočasno. Kar hitro uporabite hupo ali z gesto nakažete, kaj si mislite o njem? Kaj pa, če stojite v vrsti v trgovini za počasnim človekom? Tako je – v večini primerov boste potrpežljivo počakali.
Agresivno obnašanje ne sodi nikamor, sploh pa ne na cesto
Še nekaj primerov agresivnega obnašanja na cesti bomo našteli, vi pa preštejte, kaj od naštetega bolj ali manj redno počnete tudi vi (in če ne, vam čestitamo – kar tako naprej!):
Nasilne misli – "Mater, moral bi te …"
Biti v nevarni situaciji na cesti je strašljivo in maščevanje nam kar hitro pride na misel. A to se dogaja praktično vsak dan – je res vredno razburjanja?
Naglica – "Spokaj se mi s poti!"
Če se nam ne mudi, je na cesti lažje biti potrpežljiv. Nekateri pa so radi hitri, ne glede na vse. A tudi če pozabimo na kazen, je prevelika hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč.
Kritika - "Idiot!"
Če mislimo, da vsi okoli nas vozijo slabo, lahko s tem upravičimo večino agresivnega vedenja, tudi prekratko varnostno razdaljo ali sunkovite obvoze počasnih voznikov.
Boj za premoč – "Ne, ne boš se vrinil!"
To ni dirka! (Res ni.) Takšna situacija se lahko konča s hudo prometno nesrečo. Ne splača se, saj ljudje ne bodo nikoli vozili tako, kot si želimo.
Selektivno upoštevanje zakonov – "Ta STOP-znak je čisto brezveze!"
Ko smo jezni in agresivni, začnemo hitro dvomiti v upravičenost zakonov. Vsakič, ko prevozimo STOP-znak, prečkamo dvojno črto ali izsilimo prednost, lahko naša nepotrpežljivost resno ogrozi tako nas kot vse ostale udeležence v prometu.
Zanikanje – "Nisem kriv jaz, ampak oni!"
To prakticiramo vsi. In ne, niso vedno krivi drugi. Če naredimo napako ali po nesreči koga izsilimo, pomahajmo in se opravičimo. Če bomo prevzeli odgovornost za svojo vožnjo, se bomo počutili bolje.
Obnašajmo se vljudno, racionalno in posledično tudi varno
Po pravici povedano s(m)o nekateri bolj nagnjeni k agresivnemu vedenju kot drugi. A prav vsi zmoremo toliko samodiscipline (seveda z nekaj vaje), da lahko primerno prilagodimo svoje odzive na cesti in se obnašamo vljudno, racionalno in posledično tudi varno. Tu je nekaj načinov za ohranjanje mirnih živcev:
- Med vožnjo poslušajte umirjeno glasbo in se izogibajte agresivni in preglasni glasbi.
- Spremenite lahko samo sebe, drugih ne. Izogibajte se soočenjem in spopadom: jeza ne pripomore k reševanju konfliktov, ampak jih le še zaostruje.
- Obnašajte se obzirno, uglajeno in racionalno. Do drugih voznikov se obnašajte tako, kot želite, da se drugi vozniki obnašajo do vas.
- Ko se razjezite, preštejte do 10 ali se poskušajte umiriti z umirjenim dihanjem in se izogibajte konfliktom. Zaradi sproščanja jeze in besa za volanom ostali vozniki ne bodo vozili ali se obnašali nič drugače.
- Ne gre za vas. Če nekdo zavije pred vas, vozi nepremišljeno ali nevarno, ne jemljite tega osebno in mirno nadaljujte svojo pot. V veliki večini tovrstnih primerov ste samo naključni udeleženec, ne pa cilj oziroma tarča takšnega ravnanja.
- Vzdržujte zadostno varnostno razdaljo. Vožnja neposredno za odbijačem prednjega avta je ne samo zelo nevarna, ampak bo zajamčeno razjezila voznika pred vami (prekratka varnostna razdalja je med petimi najpogostejšimi povodi za agresivnost za volanom).
- Zapomnite si: niste policist. Čeprav sami vozite po predpisih, varno in vselej pravilno, ni vaša naloga, da na morebitne napake opozarjate voznike, ki ne vozijo tako.
- Na pot se odpravite pravočasno. Pomanjkanje časa in zamujanje sta najpogostejša vzroka za stres za volanom – in s tem tudi jezo in bes.
Agresivno vožnjo je težko natančno opredeliti, izmeriti ali ovrednotiti – tudi slovenska prometna ali prekrškovna zakonodaja tega pojma ne pozna.
Slovenska prometna ali prekrškovna zakonodaja pozna nekatere posledice agresivne vožnje, na primer preveliko hitrost, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje ali prekratko varnostno razdaljo, ki lahko kaj hitro povzročijo hudo prometno nesrečo. Morda ne bi bilo napak premisliti, da bi lahko ob opaženi agresivni vožnji policisti soočili agresivnega voznika z njegovimi dejanji (oziroma posnetki) in izrekli opozorilo, ki bi takšnega voznika zagotovo vsaj malo umirilo.
Vsekakor ob srečanju z agresivnimi vozniki velja, da jih za njihove napake in dejanja ne poskušamo kaznovati sami. Če opazimo nekoga, ki z agresivno vožnjo krši predpise ali ogroža življenje drugih udeležencev v prometu, o tem obvestimo policijo (s klicem na telefonsko številko 113) in si zapomnimo čim več podrobnosti o avtomobilu in vozniku.