Kožna znamenja ima skoraj vsak od nas. Nekatera so z nami že od rojstva, druga se pojavijo kasneje, tretja pa se začnejo spreminjati šele v zrelih letih.
Večina znamenj je povsem nenevarnih, a prav iz tistih nekaj izjem lahko nastane resna bolezen, kot je kožni rak. Zato je pomembno, da jih znaš prepoznati in da veš, kdaj je čas za obisk dermatologa.
Kaj so kožna znamenja in kakšne vrste poznamo?
Kožna znamenja so lokalizirane spremembe na koži, ki se od okolice razlikujejo po barvi, obliki ali strukturi. Delimo jih na pigmentna in nepigmentna.
- Pigmentna znamenja vsebujejo več melanocitov – celic, ki proizvajajo pigment melanin. Ta jim daje rjavo, črno ali modrikasto barvo.
- Nepigmentna znamenja so pogosto rožnata, rdeča ali kožne barve. Sem spadajo na primer žilne spremembe (hemangiomi).
Prirojena in pridobljena znamenja: kakšna je razlika?
Kožna znamenja lahko delimo v dve osnovni skupini, prirojena (prisotna ob rojstvu ali v prvih mesecih življenja) in pridobljena (nastanejo kasneje). Razlika med njimi ni le v času nastanka, temveč tudi v vzrokih in pogostosti sprememb.
Prirojena znamenja so z nami od začetka življenja
Prirojena znamenja nastanejo zaradi posebnosti v razvoju kože še pred rojstvom. Lahko so povsem nenevarna ali pa zahtevajo spremljanje, če so večja ali neenakomerno obarvana.
Najpogostejši primeri so:
1. Kongenitalni melanocitni nevus: rjavkast ali temnejši madež, ki je lahko že ob rojstvu večji, pogosto rahlo poraščen z dlakami. Večji nevusi imajo nekoliko večje tveganje za nastanek melanoma, zato jih dermatologi običajno redno spremljajo.
2. Jagodno znamenje (hemangiom): rdeča, mehka žilna sprememba, ki se pojavi pri novorojenčkih ali v prvih tednih po rojstvu. V večini primerov v nekaj letih postopno zbledi ali popolnoma izgine.
3. Mongolska pega: modrikasta ali sivkasta ploska sprememba, ki se najpogosteje pojavi na križu ali zadnjici pri dojenčkih s temnejšo poltjo. Običajno izgine do šolske starosti in ne predstavlja nevarnosti.
Pridobljena znamenja: nastanek skozi življenje
Pridobljena znamenja se razvijejo po rojstvu, najpogosteje v otroštvu, mladostništvu ali zgodnji odraslosti. Njihovo število in videz sta odvisna od kombinacije dednih dejavnikov, hormonskih sprememb in vplivov okolja, predvsem izpostavljenosti UV-žarkom. Mednje spada večina običajnih pigmentnih znamenj (nevusov), ki so rjave ali črne barve.
Največ novih znamenj nastane do približno 30. leta starosti, kasneje se njihov pojav upočasni. Pretirano sončenje lahko povzroči pojav novih pigmentnih sprememb in poveča tveganje za kožnega raka.
Kako se znamenja spreminjajo skozi življenje?
Število in videz znamenj se spreminjata od rojstva do starosti. Največ novih znamenj nastane v otroštvu in puberteti, ko hormoni močno vplivajo na kožo. Po 30. letu se njihov pojav običajno upočasni, a zaradi sončenja in staranja se še vedno lahko pojavijo nova, predvsem neškodljiva starostna znamenja.
Pomembno: s starostjo se povečajo tudi t. i. seboreične keratoze (temno rjave, hrapave ploščice) in mehki fibromi (kožni izrastki na tanki pecljati osnovi). Ti so običajno moteči le estetsko.
Ali je znamenj vedno več? Ne vedno, a pri ljudeh z veliko melanocitov v koži in pri tistih, ki so bili veliko izpostavljeni soncu, se lahko število skozi življenje poveča. Genetika ima velik vpliv, nekateri bodo imeli 10 znamenj, drugi 50 ali več.
Kako prepoznam nevarna znamenja?
Pravilo ABCDE pomaga odkriti sumljive znamenja na koži: asimetrija, nepravilni robovi, neenakomerna barva, premer in spremembe skozi čas (evolucija).
- A – Asimetrija: če polovici znamenja nista enaki po obliki in barvi.
- B – Robovi (Borders): nazobčani, nejasni, neenakomerni.
- C – Barva (Color): več barvnih odtenkov (rjava, črna, rdeča, bela, modra).
- D – Premer (Diameter): več kot 6 mm.
- E – Evolucija (Evolution): vsaka sprememba videza, velikosti, barve ali simptomov.
Dodatni opozorilni znaki:
- srbenje, bolečina,
- krvavitev brez razloga,
- hitro povečanje ali dvig znamenja
Če pri katerem koli znamenju opaziš takšne spremembe, ne odlašaj z obiskom dermatologa.
Moteča, a nenevarna znamenja
Poleg nevarnih obstajajo tudi številna benigna znamenja, ki so moteča le estetsko ali mehansko:
- seboreične keratoze (»starostne bradavice«),
- fibromi (kožni izrastki, pogosto na vratu, pod pazduho),
- lentigine (»sončne pege« – ploske rjave lise, povezane s staranjem in soncem).
Čeprav so nenevarna, jih mnogi odstranijo zaradi videza ali ker se drgnejo ob oblačila.
Kako se znamenja odstranjuje?
Odstranitev mora vedno temeljiti na strokovni oceni dermatologa, saj se nevarna znamenja odstranjuje kirurško (z varnostnim robom tkiva) in pošlje na histološko analizo. Najpogostejši posegi:
1. Kirurška ekscizija: izrez znamenja s skalpelom, šivanje.
2. Laser: primeren za benigna in površinska znamenja.
3. Krioterapija: zamrzovanje z dušikom, predvsem za bradavice in keratoze.
4. Radiofrekvenčna ablacija: odstranjevanje z visokofrekvenčnim tokom.
Pri pigmentnih znamenjih, ki se spreminjajo, laserska odstranitev ni priporočljiva, ker se tkivo uniči in ga ni mogoče histološko analizirati.
Če smo veliko izpostavljeni soncu, se število kožnih znamenj poveča.
Katere bolezni so povezane z znamenji na koži?
Najresnejša med njimi je melanom, ki velja za najnevarnejši kožni rak. Melanom lahko zelo hitro metastazira, torej se razširi na druge dele telesa, zato je njegova zgodnja prepoznava in zdravljenje ključnega pomena za uspešen izid. Poleg melanoma poznamo tudi bazocelični karcinom, ki je najpogostejša oblika kožnega raka. Ta vrsta raka običajno raste počasi in redko povzroča metastaze, vendar lahko lokalno uniči okoliška tkiva, zato zahteva ustrezno zdravljenje.
Druga pomembna vrsta je ploščatocelični karcinom, ki je prav tako povezan z izpostavljenostjo soncu. Ta rak se lahko prav tako razširi na druge dele telesa in je zato nevarnejši od bazoceličnega karcinoma. Ploščatocelični karcinom se najpogosteje pojavlja na predelih kože, ki so najbolj izpostavljeni UV-žarkom, kot so obraz, ušesa in roke.
Poleg kožnih rakov pa je pomembna tudi aktinična keratoza, ki predstavlja predrakavo spremembo kože. Gre za poškodbe, ki nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV-sevanju in lahko sčasoma napredujejo v rakave spremembe, če jih pravočasno ne zdravimo. Zato je redno spremljanje znamenj na koži in posvet z dermatologom ključnega pomena za preprečevanje razvoja hudih bolezni.
Kaj storiti, če znamenje poškoduješ?
Če ga porežeš z britvico ali ga poškoduje frizer, ga nežno očisti z milom, razkuži in opazuj. Če se ne zaceli ali se spremeni, obišči zdravnika. Poškodba sama po sebi ne povzroči raka, lahko pa razkrije že spremenjeno znamenje.
Znamenja na lasišču
Znamenja na lasišču so pogosto spregledana, saj so skrita pod lasmi. Frizer jih lahko nehote opraska ali uredi rob med britjem. Zato je dobro, da ob naslednjem pregledu dermatolog pregleda tudi lasišče, še posebej, če imaš tam temna ali velika znamenja.
Zanimive svetovne statistike
- Povprečen odrasel ima 10–40 pigmentnih znamenj.
- Ljudje s svetlo kožo in svetlimi lasmi imajo v povprečju več znamenj.
- Melanom je med 19. in 39. letom drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah.
- Po podatkih WHO se vsako leto po svetu odkrije okoli 300.000 novih primerov melanoma, incidenca pa v zadnjih desetletjih narašča.
Pravilno pregledovanje znamenj
Dermatologi priporočajo:
1. mesečni samopregled s pomočjo ogledala ali fotografiranja,
2. letni preventivni pregled pri dermatologu, če imaš veliko znamenj ali družinsko anamnezo melanoma,
3. dodatne preglede ob vsaki spremembi (ABCDE-pravilo!).
Na voljo so tudi aplikacije za spremljanje sprememb, a te ne nadomeščajo strokovne ocene.
Koliko stane samoplačniški pregled?
Cene v Sloveniji se razlikujejo, okvirno pa stanejo približno toliko:
- osnovni dermatološki pregled stane od 70 €,
- dermatoskopija stane med 80–110 €,
- razširjen pregled s posvetom stane do 200 €.
Kako ti lahko pomaga zavarovanje WIZ Specialisti z asistenco?
Če ne želiš čakati več mesecev na pregled pri dermatologu, obenem pa ne želiš kriti samoplačniškega pregleda vsakič, ko te zaskrbi sprememba znamenja, ti priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja WIZ Specialisti z asistenco. Omogoča:
- hiter dostop do dermatologa – najpogosteje že v 7 dneh,
- organizacijo termina prek asistence,
- kritje stroškov pregleda in diagnostičnih postopkov.
Skleni WIZ Specialisti kar preko spleta >
Pri kožnih spremembah je hitrost ključna, pravočasen pregled lahko pomeni zgodnje odkritje in lažje zdravljenje.