Vse najboljše stvari so fermentirane. Na primer ... Ali v kitajski restavraciji rad/a poješ zelje, ki ti ga priložijo k hrani? Preveri vse koristi fermentirane hrane.

Na prvi pogled se zdi ta trditev precej drzna. Ampak že kratek razmislek o tem, kaj sploh spada med »fermentirano« hrano, jo hitro potrdi: sir, jogurt, skuta, kislo mleko, kislo zelje, sirotka, kefir, jabolčnik, pa tudi malce »modernejši« tempeh, natto, kimchi, miso pasto ali kombuča. Same okusne stvari, ki obogatijo naše jedilnike.

Fermentirane izdelke je enostavno vključiti v svoj jedilnik za izboljšanje okusa in hranilne vrednosti obrokov:

• Za zajtrk dodajte jogurt ali kefir z granolo in sadjem.
• Kislo zelje ali kimchi vključite v sendviče, solate ali kot prilogo k glavnim jedem. Dodajte kisle kumarice k hamburgerjem ali narezkom.
• V večerje vključite miso pasto v juhe ali marinade.
• Kislo korenje in drugo fermentirano zelenjavo uporabite kot prilogo ali mešajte v rižote in testenine.
• V svoj jedilnik vpelji še kruh z drožmi ali pa pripravi okusno kombučo. Tako boste uživali v bogatih okusih in koristnih probiotikih, ki podpirajo zdravje prebavil.

Fermentacija je bila poleg sušenja pred iznajdbo hladilnikov edem najučinkovitejših načinov konzerviranja hrane.  

Fermentacija hrane je bila v preteklosti ključna za preživetje ljudi, saj je omogočila shranjevanje hrane skozi dolge zimske mesece in obdobja pomanjkanja. Hkrati je razvila kulinarične tradicije, ki jih še danes cenimo in uporabljamo. Človek jo pozna že tisočletja, zato je na fermentirano hrano odlično prilagojeno tudi naše telo. Pomisli, hladilnik je bil še pred 60 leti prava redkost, zato naše telo težko dohaja hiter tempo industrializacije prehrambne industrije.

Fermentacija ne podaljšuje le rok trajanja živil. Uživanje fermentiranih živil lahko poveča koristne bakterije in probiotike v črevesju. Zdravo črevesje pa je središče močnega imunskega sistema. 

Fermentirani izdelki so lažje prebavljivi

Fermentacijo v hrani povzročijo dobre bakterije in glive, te organske snovi pretvarjajo v ogljikov dioksid, alkohol ali organske kisline. Zaradi fermentacije hrana do določene mere že prebavljena, hkrati pa vsebuje veliko probiotikov.

Pozdravljamo povečanje hranilne vrednosti živil 

V fermentiranih izdelkih so po pravilu zelo visoke tudi hranilne vrednosti. Tudi same bakterije so nasičene z vitaminom B in encimi, zato je fermentirana hrana še posebno koristna za naše zdravje. Fermentacija poveča vsebnost nekaterih hranil, izboljša prebavljivost hrane in zmanjša vsebnost škodljivih snovi. Fermentirana hrana vsebuje probiotične bakterije, ki pozitivno vplivajo na zdravje prebavil in imunski sistem.

Metode fermentacije hrane nekoč in danes

Fermentacija hrane je starodavna metoda konzerviranja in priprave hrane, ki so jo ljudje uporabljali že tisoče let. Ta proces izkorišča naravno prisotne mikroorganizme, kot so bakterije, kvasovke in plesni, za pretvorbo sladkorjev in drugih ogljikovih hidratov v alkohol, kisline in ogljikov dioksid. S tem se ne le podaljša rok trajanja hrane, ampak se izboljšata tudi njen okus in hranilna vrednost. Sodobni postopki temeljijo na starodavnih tehnikah, vendar omogočajo večjo natančnost in varnost, kar zagotavlja dosledno kakovost in okus.

1. Kisanje zelenjave

Zelenjavo, kot so zelje, kumare, korenje in pesa, so očistili in narezali, nato pa so jo zmešali s soljo in jo naložili v posode, običajno glinene ali lesene. Sol je izvlekla vodo iz zelenjave in ustvarila slanico, v kateri so se začele razmnoževati mlečnokislinske bakterije. Tako je nastala vložena zelenjava.

Fermentirana zelenjava, ki jo danes najpogosteje uživamo: 

• Kislo zelje: naribano zelje, pogosto fermentirano s kumino
• Kisle kumarice: cele ali narezane kumarice, pogosto z dodatkom česna in kopra
• Kislo korenje: narezano korenje, pogosto s česnom in ingverjem
• Kimchi: korejska različica, ki vključuje kitajsko zelje, redkev, česen, ingver in čili
   

2. Fermentirani mlečni izdelki 

Sveže mleko so pustili na toplem, da so se vanj naselile mlečnokislinske bakterije, ki so mleko fermentirale v jogurt, kefir ali kislo mleko. Te bakterije so pretvorile laktozo v mlečno kislino, kar je mleko zgostilo in mu dalo kiselkast okus. Tako so nastali jogurt, kefir, kislo mleko, skuta ...

Fermentirani mlečni izdelki – enostavno jih vključi v svoj jedilnik:

• jogurt ali kefir dodajte k zajtrku z granolo in sadjem,
• kislo mleko uporabite v smutijih ali kot osnovo za solatne prelive,
• skuto in grški jogurt vključite v prigrizke z oreščki in medom za zdravo in okusno izbiro.

Naredi domači jogurt 

Nadvse okusen, njegova priprava pa otročje lahka. Potrebuješ le:

• 1 liter polnomastnega svežega mleka,
• lonček najljubšega navadnega jogurta. 

Mleko prekuhaj in ohladi na 37–40 stopinj Celzija. Vanj vmešaj jogurt in ga postavi v pečico, predhodno ogreto na 50 stopinj. Pečico nato takoj izklopi in je ne odpiraj več. Ponoči (oz. v približno osmih urah) bodo mlečnokislinske bakterije mleko »spremenile« v jogurt. Prelij ga v manjše kozarčke, jih pokrij in shrani v hladilnik. 
 

3. Fermentacija žit

Zrna, kot so riž, pšenica in proso, so namočili v vodi, da so začela kaliti, nato pa so jih posušili in zmečkali. Nastala moka se je zmešala z vodo in pustila fermentirati, da so kvasovke in bakterije sprožile proces fermentacije. Tako so dobili kisli kruh in kislo testo.
 

4. Fermentacija sadja in sokov

Sadje ali sadne sokove so pustili fermentirati, da so kvasovke pretvorile sladkorje v alkohol in ogljikov dioksid. Ta proces so pogosto uporabljali za izdelavo alkoholnih pijač. Tako so dobili jabolčnik (cider), vino in pivo.

Kaj pa kombucha? Je priljubljena fermentirana pijača iz sladkanega črnega ali zelenega čaja, ki vsebuje probiotične bakterije in kvasovke. Med fermentacijo nastanejo mehurčki, zaradi česar je rahlo gazirana. Pijača je cenjena zaradi svojih osvežujočih okusov in potencialnih koristi za prebavo in splošno zdravje.
 

5. Fermentacija rib in mesa

Ribe in meso so solili ali marinirali in jih pustili fermentirati v nadzorovanem okolju. S tem so dosegli razvoj koristnih bakterij, ki so preprečile rast škodljivih mikroorganizmov.

Veliko večino fermentiranih izdelkov lahko povsem brez stroškov ustvariš kar doma. Potrebuješ le nekaj časa in discipline. Možnosti je veliko, tudi slovenska literatura se hitro bogati s knjigami in priročniki, povezanimi s fermentacijo, zato kar pogumno … in naj se ti nikar ne mudi! :)

Je zdravje tudi tebi na prvem mestu?
Potem ne spreglej zavarovanja WIZ Specialisti, ki poskrbi, da hitro prideš do zdrvnika, tudi do splošnega zdravnika in specialistov. Izogni se čakalnim vrstam in hitreje pridi do zdravjelenja in rehabiliacije.