Čeprav ne gre pogrevati, kako je bilo včasih, je ravno vročina v avtu med tistimi rečmi, ki se jih z olajšanjem spominjamo še danes. Pa vendar ima klima v avtu svoje dobre in slabe plati, sploh če z njeno uporabo pretiravamo.

Včasih so imeli avtomobili neprisiljen dotok zraka v kabino, kar je pomenilo, da je iz rež pihalo le, kadar se je avto peljal. Z vgrajenim ventilatorjem je pihalo ves čas, zrak pa je imel enako temperaturo, kot je bila zunaj. Za ohladitev kabine avta in vzdrževanje temperature v njej pa je bla najbolj učinkovita metoda spuščeno steklo in skoraj ga ni bilo voznika, ki ne bi komolca molel skozi odprto okno. Opozorila zaskrbljenih mam, da bomo vsi revmo fasali, niso prav nič zalegla, saj je bilo sicer v avtu nemogoče zdržati, pa še bolj »frajersko« je bilo voziti se »s komolcem ven«.
 

Slabe strani uporabe klimatske naprave

S pojavom klimatskih naprav v avtih so se okna zaprla, nad hladnim zrakom navdušeni vozniki pa so temperaturo naravnali na najnižjo možno vrednost in se rogali poletju. A kmalu so se pokazale tudi temne strani uporabe klime:

• Prenizka temperatura in šok za telo. Strokovnjaki svetujejo, da naj bo razlika med temperaturo v avtu in tisto zunaj od 5 do 7 °C. Če namreč iz avta, v katerem je 21 °C, stopiš ven v 35 °C vroč dan, je to za telo precejšen šok. Enako velja v obratni smeri.
• Pihanje mrzlega zraka neposredno v telo. Aaaahhhh, kako prijetno je, ko te v avtu sredi vročega dne in pri žgočem soncu obliva piš hladnega zraka, kajne? A zraka iz šob nikar ne usmeri neposredno v telo, še posebej ne v glavo, saj ti prehlad ne uide, lahko pa stakneš tudi kaj hujšega.
• Bakterije in ostala nesnaga. Sistem klimatske naprave je treba redno servisirati, saj se sicer v filtrih nakopiči različna umazanija, ki je odlično leglo za bakterije in zagotovilo, da bo v kabino avta doveden zrak postan in onesnažen.
• Večja poraba goriva in manjša moč motorja. No, če bi izbiral med nekaj decilitri porabljenega goriva več in prijetnim počutjem v avtu, ti je za gorivo eno figo mar, kajne? Pa tudi za to, da mora motor nekaj svoje moči nameniti delovanju klime. Torej, »klima« poveča porabo goriva in odvzame motorju nekaj moči. 
• Nenadne temperaturne spremembe so šok tudi za stekla. Če imaš avto dlje časa na soncu, stekla prekrij s ponjavo ali folijo, saj se na ta način ne bodo tako močno segrela. Mrzel zrak klimatske naprave, ki pride v stik z močno segretimi stekli, pomeni veliko in nenadno temperaturno spremembo, ki lahko povzroči oslabitev stekla. V skrajnem primeru, če je bilo steklo že prej poškodovano, lahko tudi poči.

Klimo je treba uporabljati pravilno

Danes skoraj ni več avtomobila, ki ne bi imel klimatske naprave (če ni ravno starodobnik :) ), a vseeno vse klime niso enake. Obstajajo 3 vrste klimatskih naprav: 

• ročne,
• polsamodejne,
• povsem samodejne (avtomatske).

Enostavnejše (ročne in polsamodejne) klimatske naprave imajo praviloma tipala le v notranjosti vozila, na podlagi odčitkov pa prilagajajo svoje delovanje. Povsem samodejne klimatske naprave pa podatke dobivajo iz več tipal (od znotraj in zunaj merijo ne le temperaturo ampak tudi vlago, in delovanje motorja itd.), zato lahko natančnejše in bolj odzivno delujejo. 

Uporaba klimatske naprave je danes lahko zgolj pritisk na stikalo z napisom »AC AUTO« in nastavitev temperature na okoli 22 °C, vendar je vseeno priporočljivo pri tem uporabljati tudi svojo glavo in nastavitve občasno prilagoditi zunanjim dejavnikom.

Če te je avto ves dan čakal na parkirišču, ga moraš najprej ohladiti. Odpri vsa vrata, da se notranjost vsaj malo ohladi, nato vključi motor (in izključi klimo s pritiskom na AC - ventilator bo še naprej deloval). Počakaj vsaj tri minute, da se pregret zrak iz notranjosti zamenja z zunanjim, bolj svežim. Naslednji korak je, da vključiš klimo in zaprt krog delovanja (gumb z avtomobilom in zakrivljeno puščico znotraj njega). S tem omogočiš manjšo porabo goriva, ker motor lažje ohlaja zrak iz že na pol ohlajene kabine, kot tistega iz vroče zunanjosti. 

Samodejne klimatske naprave svoje delovanje prilagajajo glede na temperaturo znotraj in zunaj avtomobila.

Če je včasih veljalo, da je bilo na začetku potrebno vklopiti klimatsko napravo na vso moč (na najnižjo temperaturo ali LOW), to pri sodobnih avtomatskih klimatskih napravah ne velja več. Same prilagajajo svoje delovanje glede na temperaturo znotraj in zunaj avtomobila. Tako imate ves čas lahko vklopljeno avtomatsko delovanje, po potrebi pa le prilagodite temperaturo avtomatskega delovanja. 

Še namig: preden po dolgi in hladni poti prispeš na cilj, nekaj minut prej začni počasi prilagajati temperaturo v avtu tisti, ki te čaka na cilju. Če jo zvišaš za stopinjo vsakih nekaj kilometrov pred ciljem, bo na koncu prehod v vroč dan veliko manj stresen.
 

Dolgo vroče poletje

Vročina slabo vpliva na voznike, saj so razdraženi, nestrpni, manj zbrani in včasih tudi agresivni. Če te čaka dolga pot v avtu brez klimatske naprave, se večkrat ustavi in se ohladi v senci ter pij dovolj tekočine. In ker je čakanje na pomoč v primeru okvare ali nesreče res težko, še posebej, kadar je zunaj 30 °C v senci, poskrbi za zavarovalno kritje WIZ Asistent. Tako bo pomoč prišla hitreje in dan bo manj stresen.