Objave 2016

Nazaj

Da ti ne bo treba k zdravniku leže z avtobusom

  1. avtor: Ana Vita | 28 avg 2016

    Da ti ne bo treba k zdravniku leže z avtobusom

    Jernej je stal na skali visoko nad morjem in gledal v globino. Na rtu Kamenjak je že neštetokrat skočil v vodo, zdaj pa sta nekaj metrov nižje zanj srčno navijala njegova mulca. »Daj, oči, skoči!« se je drl mali. »Ja, daj! Na glavo!« ga je izzival starejši.

    Jernej se je odrinil in graciozno poletel proti gladini. Nekaj sekund leta skozi zrak in nato eleganten potop v modro globino.

    »Jeeeeeeeeej!« sta se drla otroka, ko je spet priplaval na površje. »A upaš še enkrat?« Seveda upam, si je mislil, naj jima bo. Tako je skočil še enkrat, pa še enkrat in še enkrat. Potem pa se je pri zadnjem skoku malce zalomilo in ga »štihnilo« v križu. Zoprna reč, si je mislil, ko se je neprijetna bolečina iz hrbta prek zadnjice širila v levo nogo. A temu ni posvečal preveč pozornosti, prepričan, da bo kmalu minilo. Pa ni.

    Bolečine v križu so v nadaljevanju dopusta postajale vsak dan hujše, po treh tednih pa so postale nevzdržne. Jernej se skoraj ni več mogel premikati, sedel, hodil in ležal je lahko le s pomočjo tablet proti bolečinam. Ko nekega jutra niti iz postelje ni mogel vstati, je sklenil temu narediti konec.

    Pot do zdravnika je predstavljala pravi podvig. Sam se z avtom seveda ni mogel peljati, sredi delovnega dne ni želel obremenjevati družine in prijateljev, zato se je odločil za avtobus. Najmanj bolečin je namreč imel pri počasni hoji, na avtobusu pa bi lahko počasi »maširal« gor in dol ter na ta način trpel nekoliko manj. Pa še na tla se lahko uleže, če bi bilo prehudo. Že pri hoji do 150 m oddaljene avtobusne postaje mu je od bolečin postalo slabo, na avtobusu pa se zadeve niso prav nič izboljšale. Komaj je zlezel nanj, nato pa med vožnjo lovil ravnotežje, premagoval slabost in zadrževal solze. Na srečo je voznik opazil njegovo trpljenje in ga odložil kar se da blizu zdravstvenega doma. Tam so mu končno olajšali trpljenje in ga odrešili nevzdržnih bolečin ter ga napotili k specialistu, ki je kasneje odredil operacijo.

    Peklensko vožnjo z avtobusom si bo Jernej zapomnil za vse življenje tudi zato, ker je kasneje izvedel, da bi lahko poklical zdravnika, ki bi odredil prevoz k zdravniku ali obisk na domu. Ta storitev bi bila v primeru urejenega obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za Jerneja popolnoma brezplačna. Za kasnejše bolečine ob odpustu iz bolnišnice ter vožnjah na terapije in kontrole pa si je Jernej spet kriv sam, kajti v času poškodbe ni imel sklenjenega WIZ Zdravja+, ki vključuje kritje WIZ Prevozi. Namesto da bi se peljal z udobnim reševalnim vozilom, si je moral poiskati različne oblike prevoza in pri tem včasih spet vso pot stiskati zobe.

    Čeprav so se Jernejeve težave z bolečinami v križu končale čez dobrega pol leta, si bo tisto peklensko vožnjo z avtobusom zapomnil za vedno. Na srečo bolečin v križu danes nima več, ima pa sklenjeno tako dopolnilno zdravstveno zavarovanje WIZ Zdravje kot tudi WIZ Zdravje+, ker ne želi ponoviti vožnje z avtobusom, če bi ga kdaj spet »zagrabilo« v križu. Pa tudi v vodo ne skače več na glavo, le »na bombico« – ne glede na to, kako vztrajno ga izzivata njegova sinova.