Objave 2014

Nazaj

Rekreacija za vse generacije

  1. avtor: WIZ | 09 dec 2014

    Pripravljeni ...  pozor ... zdaj!

    Slovenci smo športniki. To imamo nekje globoko v svojem genskem zapisu, saj radi treniramo in tekmujemo, tudi pri navijanju smo strastni, če so športniki blizu vrha, seveda. Kasneje, ko zaključimo svoje »športne kariere«, se lotimo športa rekreativno, to pa ne pomeni, da smo kaj manj zagrizeni. Tekma je tekma, tu ni heca.

    Ko šport postane železna srajca

    Vsak zdravnik, trener fitnesa in študent Fakultete za šport vam bo povedal, da se je treba redno rekreirati. To pomeni vsaj enkrat do dvakrat na teden, priporočene pa so raznovrstne aktivnosti. Poskrbeti je treba za vse skupine mišic, okrepiti srce in izboljšati kondicijo. Močnim rokam in izklesanemu trebuhu se poleti odlično poda oprijeta bela majica, še bolje pa je, če lahko poleg tega prešprintaš 100 metrov, v uri in tričetrt premagaš 21 km, se v glavnini kolesarske Franje pripelješ na Kladje ali preplavaš deset dolžin bazena. Raznovrstnost je zabavna in predvsem koristna.

    Po pameti, ne z glavo skozi zid

    Kmalu bo spet začetek novega leta, z njim pa bodo prišle novoletne zaobljube in trdna odločenost: »Od jutri naprej bom vsak dan tekel! Res. Vsak dan vsaj pet kilometrov. Jutri začnem!« Odlična odločitev, ampak vadbe se je treba lotiti po pameti, sicer bo več škode kot koristi:

    • Najprej se posvetuj z osebnim trenerjem ali drugim strokovnjakom za šport in preveri, v kakšni kondiciji si.
    • Skupaj poiščita nekaj aktivnosti, ki te veselijo in s katerimi se lahko redno ukvarjaš.
    • Začetek moraš prilagoditi svojim sposobnostim in ne trmi, zato potrebuješ dober in realen načrt vadbe z dosegljivimi cilji.
    • Spremljaj svoj napredek in redno dosegaj zastavljene cilje.
    • Pridruži se kateri od vadbenih skupin, saj je na ta način vadba lažja in bolj zabavna.
    • Prilagodi tudi ritem življenja, prehrano in opusti nekatere razvade.

    Socialni vplivi rekreacije

    Organizirana vadba oziroma rekreacija je zakon. Mali nogomet vsak torek, aerobika v sredo in pilates v petek, tek trikrat na teden in sobotno jutro na Šmarni gori. Mnogi imamo svoje »športne dni«, ki se jim ne bi odrekli za nič na svetu. V ekipah ali vadbenih skupinah se stkejo prijateljske vezi, gradi se spoštovanje, prisotna je zdrava tekmovalnost, mnogokrat pa se na ta način izboljšata samozavest in samopodoba.

    Poškodbe

    Poškodbe so sestavni del športa in rekreacije, konec koncev pa se ti kaj neljubega zgodi, čeprav nisi športnik. Zvini, odrgnine, udarci, zlomi in podobno so pri nekaterih športih bolj, pri drugih manj pogosti, vsekakor pa možnost poškodb ne sme biti razlog, da se z rekreacijo ne bi ukvarjal. Prava oprema, pravilna vadba, dober načrt treninga in dobro poznavanje svojih zmožnosti so odlične varovalke, ki pomagajo preprečiti večino poškodb. Seveda pa se včasih zgodi, da gre kaj narobe, ampak to je, kot pravimo, »del igre«.

    Športne poškodbe so lahko različno hude. Največkrat pomagajo mrzli obkladki in teden ali dva mirovanja, včasih pa je poškodba hujše narave. Precej pogoste so poškodbe sklepov in vezi, ki zahtevajo operacijo, dolgo okrevanje in fizioterapijo, taka je recimo poškodba križnih vezi. Obvezno zavarovanje operacije ne krije v celoti, zato je pametno imeti sklenjeno tudi dodatno zavarovanje, saj so lahko sicer stroški doplačila precej visoki.