WIZ Blog

Nazaj

Tekstanje ali alkohol: kaj je nevarnejše na cesti?

  1. avtor: WIZ | 29 apr 2014

    Pred dobrim letom smo zapisali nekaj besed o pošiljanju SMS-sporočil in telefoniranju med vožnjo v Sloveniji, tokrat pa namenjamo nekaj besed mednarodnim raziskavam, ki potrjujejo, da je tekstanje za volanom zares zelo nevarno. A nič ne kaže, da smo se mu uporabniki mobilnih telefonov pripravljeni odpovedati, še več – z razmahom pametnih telefonov se je to početje razširilo še (vsaj) na pregledovanje e-pošte in brskanje po spletu …

    Raziskava, ki jo je leta 2009 in 2010 opravila skupina Pew Research, je pokazala, da od tistih Američanov, ki imajo mobilni telefon, slednjega za pošiljanje SMS-sporočil uporablja 58 % odraslih in 66 % najstnikov (vir: Motavalli). Seveda se to v avtu ne neha. Ista raziskava je namreč pokazala, da 34 % najstnikov od zgornjih 66 % teksta tudi med vožnjo, enako je zatrdilo tudi 47 % odraslih od zgoraj omenjenih 58 %.

    Ali obstajajo dokazi, da je tekstanje med vožnjo dejansko nevarnejše od vožnje pod vplivom alkohola? Takšne raziskave so sicer v teku, nekateri v avtomobilski industriji in raziskovalci pa trdijo, da je temu zagotovo tako. Predvsem zato, ker to, da voznik ne gleda na cesto, resno zmanjšuje njegovo sposobnost reagiranja na spremembe.

    Tekstanje med vožnjo JE nevarnejše kot vožnja pod vplivom alkohola

    Leta 2009 je ekipa Car and Driver izvedla eksperiment, s katerim so želeli preveriti, ali je pošiljanje SMS-sporočil med vožnjo nevarnejše od vožnje pod vplivom alkohola ali ne. Najprej so preverili in izmerili reakcijski čas obeh voznikov, ko sta vozila trezna in brez motenj, potem pa, ko sta brala in pošiljala SMS-sporočila. Luč pred vetrobranskim steklom je ponazarjala avto, ki zavira (vir: Austin). Ko sta brala in pošiljala SMS-sporočila, se je njun reakcijski čas meril glede na to, koliko časa je minilo od takrat, ko se je prižgala luč, do takrat, ko je voznik zavrl, in sicer pri 56 km/h in pri 113 km/h (vir: Chang). Oba voznika sta imela daljši reakcijski čas, ko sta tekstala, kot pa ko sta vozila brez motenj. Potem sta oba spila toliko alkohola, da sta dosegla zakonsko dovoljeno raven alkohola v krvi. Pri tem so ponovili preizkus in izkazalo se je, da je bil tokrat reakcijski čas obeh boljši kot takrat, ko sta brala in pošiljala SMS-sporočila. Preizkus so sicer izvedli na zaprti letališki stezi, brez znakov in ovinkov in sklepamo lahko, da bi lahko slabši reakcijski čas zaradi ukvarjanja s telefonom lahko imeli resne posledice v prometu.

    Drug test, ki so ga izvedli v Laboratoriju za prometne raziskave v Londonu, je šel še dlje. Ugotovili so, da imajo vozniki, ki tekstajo, slabši reakcijski čas, hitreje zavijejo z vozišča in vozijo slabše kot tisti, ki so kadili marihuano (vir). Raziskava je pokazala tudi, da je bil reakcijski čas tistih, ki so brali in pošiljali SMS-sporočila med vožnjo, kar 35 % daljši, kot ko so vozili brez motenj. Ko so vozili pod vplivom alkohola, je bil reakcijski čas zgolj 12 % slabši, kot ko so bili trezni in vozili, ne da bi obenem še pošiljali ali brali SMS-sporočila.

    Raziskovalci so ugotovili tudi, da se je sposobnost držati primerno varnostno razdaljo med branjem in pošiljanjem SMS-sporočil pomembno zmanjšala, sposobnost obvladovanja volana pa je padla za kar 91 % v primerjavi z vožnjo brez motenj! En od raziskovalcev je tako zaključil, da je branje in pošiljanje sporočil med vožnjo ena najnevarnejših dejavosti, ki jih lahko počnemo, medtem ko vozimo (kar pa zagotovo ne pomeni, da je pitje alkohola, ko vozimo, sprejemljivo). Za volan je vedno treba sesti trezen, spočit in psihično ter fizično sposoben za vožnjo, predvsem pa – telefon in vse ostalo lahko počaka!

    Naj vas za konec opozorimo še na kampanjo, ki se je začela ravno zaradi zavedanja nevarnosti tekstanja med vožnjo: kampanja Zakaj pa ne?! spodbuja posameznike, da tekstajo, medtem ko delajo kar koli – samo vozijo ne.

    Srečno in varno vožnjo vam želimo!

    Vir: http://auto.howstuffworks.com/texting-while-driving-worse-than-drunk-driving.htm