WIZ Blog

Nazaj

Spomladanski prehlad? Ne, seneni nahod.

  1. avtor: WIZ | 25 maj 2015

    Nadloge cvetoče pomladi

    Alergijski rinitis oziroma seneni nahod povzročajo pelodi cvetočih rastlin: trav, grmovnic, dreves in zelišč. Seneni nahod ni omejen le na pomlad, saj različne rastline pelod oddajajo do konca poletja:

    • Spomladi: breza, vrba, jelša, topol, brest, leska in borovci ter trave.
    • Zgodaj poleti: trave, žita in zelišča, lipa, hrast, bukev in javor.
    • Pozno poleti: pelin, trstika.

    Pelod oziroma cvetni prah rastline oddajajo v zrak in s pomočjo vetra se ta raznaša naokrog. Imunski sistem prizadetega človeka se odzove na delce peloda, s katerimi pridejo v stik celice v ustni, nosni in očesni sluznici. Reakcija telesa na sicer povsem neškodljive snovi je burna, telo začne izdelovati protitelesa (imunoglobuline E oziroma IgE), kar povzroči sproščanje histamina in nato pojav značilnih znakov: pekoče, zatečene in pordele oči, kihanje, kašljanje, srbečica, pekoče žrelo in vodeni izcedek iz nosu. Dodatna nevšečnost je tudi to, da je človek lahko alergičen na več vrst peloda in se nadloge ne more rešiti prav hitro.

    Nahod ali seneni nahod?

    Glede na to, da se včasih v obdobju cvetenja rastlin zima še vrne za kakšen teden, občasno pride do zamenjave navadnega prehlada s senenim nahodom. Najbolj opazna razlika je v izcedku iz nosu. Pri senenem nahodu je voden, redek in čist, medtem ko je za klasičen prehlad značilen gost, sluzast in obarvan izcedek. Druga bistvena razlika je čas trajanja. Prehlad navadno traja do 10 dni, seneni nahod pa se lahko vleče tudi mesec ali več. Tretji dejavnik sta prostor oziroma kraj in vreme. Znaki prehlada so povsod enaki, medtem ko se simptomi senenega nahoda ublažijo v zaprtih prostorih, v predelih z manj cvetočimi rastlinami ter v različnih delih dneva oziroma po dežju.

    Kaj lahko storimo?

    Lahko bi rekli, da je pelod vse okoli nas, zato se mu povsem izogniti ne da. Vseeno pa lahko stik z njim omejimo:

    • Zapirajmo okna v stanovanju in med vožnjo z avtomobilom, še posebej v lepem vremenu.
    • Zračenje bivalnih prostorov prilagodimo času in kraju: v mestu ne zračimo zvečer, na deželi pa ne zjutraj in dopoldne.
    • Spremljajmo informacije o cvetenju rastlin in koncentraciji cvetnega prahu v zraku (internet, radio, časopisi).
    • Ne hodimo v naravo, na piknike in taborjenja med časom cvetenja rastlin. Za gibanje in rekreacijo izkoristimo čas po dežju oziroma slabše vreme.
    • Poskrbimo, da cvetnega prahu ne prinašamo v stanovanje z oblačili, zato perila ne sušimo zunaj, po prihodu domov se preoblečemo in umijemo ter po potrebi umijemo tudi hišne ljubljenčke.

    Z alergijo na cvetni prah se lahko spopademo tudi z uporabo antihistaminikov v obliki sirupov, tablet ali kapljic za oči. V lekarni jih dobimo brez recepta, pred pelodom v zraku pa si nekateri pomagajo tudi s sončnimi očali, kapami s ščitniki, rednim spiranjem oči z ustreznimi kapljicami in nosu s fiziološko raztopino ali morsko vodo ter pršili za ustvarjanje zaščitne plasti sluznice.

    Če seneni nahod iz zoprne nadloge preraste v veliko težavo, je pametno obiskati zdravnika. V takem primeru je seveda priporočljivo imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje. Si že poskrbel zase?