WIZ Blog

Nazaj

Skrite moči zdravilnih rastlin

  1. avtor: Matej | 04 maj 2016

    Poznaš skrite moči zdravilnih rastlin?

    Vsak zapis o zdravilnih zeleh pri Slovencih najprej zbudi asociacijo na film o Kekcu, kjer sta Kosobrin in Pehta skrbno negovala sožitje z naravo in gojila zaupanje v naravna zdravila. Menda za vsako bolezen rož'ca rase, kar bi lahko pogosteje izkoriščali.

    Zdravilne zeli uporabljamo na različne načine. Najpogosteje iz posušenih pripravljamo čaje in prevretke, s katerimi napademo prve bolezenske znake. Iz zdravilnih zeli lahko pripravimo tudi različne raztopine in mazila, nekatera pa je priporočljivo žvečiti sveža.

    Kaj je zdravilno in kakšen vpliv ima?

    Najbolj znane zdravilne rastline in zeli z mnogoterimi zdravilnimi učinki so kamilica, žajbelj, rman, trpotec, meta, ognjič, komarček in kopriva, a seznam še zdaleč ni zaključen. V tradicionalnem ljudskem zdravilstvu pravzaprav ni rastline, ki bi ne imela takega ali drugačnega blagodejnega in celo zdravilnega učinka. Zato naj te ne presenetijo mešanice čajev, ki vsebujejo oves, kumino, meliso, brezo, liste maline, ribeza, robide in jagode, artičoke, regrat, ingver, črno deteljo, šipek, sivko, rožmarin, lipo, timijan … Vidiš, »rožic« je zares dovolj za prav vse bolezni.

    Z zdravilnimi rastlinami blažimo različne težave. Žajbelj je učinkovit pri boleznih dlesni ter vnetjih ustne votline in grla, meta dobro dene dihalom, šipek priporočajo pri vročičnih obolenjih, trpotec pomaga pri izkašljevanju, različne čajne mešanice zeli pa lahko tudi pomirjajo, blažijo otroške želodčne krče, ustavijo drisko in podobno.

    Stara ljudska znanja – zakon!

    Znanja o tem, kakšne lastnosti imajo določene rastline in katere tegobe lahko z njimi blažimo, s(m)o ljudje zbirali stoletja. Znanje o zdravilnih rastlinah ne obsega le vedenja o lastnostih in vplivih rastlih, zajema tudi prepoznavo, načine nabiranja in sušenja oziroma priprave. Nekatere rastline imajo namreč svoje strupene »dvojčice«, torej rastline, ki so jim zelo podobne, a žal strupene. Strupeni so lahko tudi posamezni deli sicer zdravilnih rastlin: listi so, denimo, zdravilni, korenina pa strupena. Ker so lahko tovrstne pomote usodne, moraš teoretičnemu znanju o zdravilnih rastlinah nujno dodati tudi veliko izkušenj iz narave.

    Posebno poglavje je nabiranje in sušenje zdravilnih rastlin. Pravila za nabiranje, sušenje in shranjevanje:

    • nabiraj pazljivo in ne poškoduj po nepotrebnem preostalega dela rastline,
    • ne nabiraj rastlin na onesnaženih območjih, ob cestah ali poljih, kjer pridelke škropijo,
    • nabiraj v suhem vremenu, najbolje po dežju, ko se dežne kaplje ali rosa že posušijo,
    • zeli nabiraj na začetku cvetenja, cvetove pa čim bolj mlade,
    • po trganju zeli ne peri ali splakuj,
    • osmukane liste in cvetove razprostri po krpi,
    • liste in stebla poveži v šopke in obesi obrnjene navzdol,
    • sušiti se morajo v suhem, senčnem in zračnem prostoru,
    • shranjuj jih v papirnati vreči, za sprotno uporabo pa v steklenem kozarcu z lovilcem vlage v pokrovu.

    Ko rastlinam zmanjka moči

    Pri nekaterih boleznih in poškodbah zdravilne zeli ostanejo brez moči. Zato je kljub romantiki Kekčevih filmov pametno skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje WIZ Zdravje. Saj veš, za nekatere bolezni so kamilice, za druge pa zdravnik, mavec ali kirurški poseg.