WIZ Blog

Nazaj

Si pozabil pripraviti avto na zimo?

  1. avtor: WIZ | 18 jan 2016

    Jutro je bilo čudovito romantično, vse je bilo prekrito z debelo snežno odejo in kar slišal sem lahko, kako je škripal mraz. Potem me je prešinilo: »Avto imam zunaj, ob cesti! Pod snegom, pa še z dodatnim odmerkom od snežnega pluga odrinjenega umazanega in pomrznjenega snega je obložen!« Groza, res.

    Hitro se oblečem, vzamem vse za v službo in stečem ven. Roko potegnem v rokav in za silo očistim sneg okoli kljuke, pozabim pa na tistega na strehi. Odprem vrata in kup snega se usuje na sedež. »Ok, ni važno, zdaj je pomembno, da bo vžgal,« si mislim, »potem bom v miru očistil sneg in šipe.« Kobacam se v avto čez kup napluženega snega in, jasno, umažem hlače. »Kje je kaj, s čimer lahko očistim sneg? Metlica, strgalo, karkoli??? Včasih smo imeli vsaj škatlice od avdio kaset, kasneje ovitke od CD-jev, kaj naj pa zdaj uporabim? Naj z MP3-jem drgnem po šipi?« Potem vtaknem ključ v ključavnico. »Daj, vžgi, prosim!« Poln ponižnosti in upanja zaprem oči in zasukam ključ. V tem trenutku ugasne avtoradio, motor dvakrat malo »povergla« in nato sledi – tišina. »Aaaaaaa!« Na, pa še snežiti je spet začelo …

    Mimo pride sosed. Takoj mu je jasno, kaj se dogaja. »Ej, pridem pomagat! Malo počakaj, koj bom pri tebi, ok?«

    Hvala, super si. Ko ga čakam, čistim sneg s stekel. Zebe me v prste, nimam rokavic, metlice, česarkoli. Rokav imam že ves moker, na šipi pa vse ledeno. Z bančno kartico spraskam »okence« v led na voznikovi strani, da se vsaj malo ven vidi. Tudi čevlje imam že povsem mokre, ker je vse zasuto s snegom.

    »A imaš kable?« vpije sosed iz avta. Nimam, jasno, na srečo jih ima on. Pa lopato tudi. Pa metlico in strgalo za led. On ima VSE.

    Priklopiva kable, spet obrnem ključ in avto vžge. Končno! Z njegovo metlico hitro očistim stekla, za streho ni časa. Led bo odtalilo gretje stekel, na zadnjem se že vidijo odtaljene proge okoli grelnih nitk. Z lopato za silo odmečem sneg izpod sprednjih koles, sosedu se tudi mudi v službo.

    »Bo šlo?« me vpraša.

    »Bo,« odvrnem, »dolžan sem ti uslugo.«

    Sedem v avto in čakam, brisalci drgnejo po zaledenelem steklu, tekočina za čiščenje stekel je zmrznjena. Ven se vidi le skozi majhen krog, iz šob piha mrzel zrak. Tole bo še trajalo. Za silo obrišem zarošeno steklo in odpeljem, ura teče …

    Pridem do konca ulice, zavijem levo na glavno cesto in skozi svojo vozniško lino opazim utripajoče modre luči na policijskem avtu. Malce naprej se je zgodila prometna nesreča, klasičen zimski karambol. Verjetno je jasno, kako je reagiral policist, ko je videl moj »zimski« avto. Prijazno mi je z roko pokazal, naj ustavim ob cesti in me pozdravil z znamenitim policijskim pozdravom: »Vozniško in prometno, prosim.«

    Prej bi mislil …

    Ko sem se slabe pol ure kasneje spet peljal proti službi, sem razmišljal o sosedu, metli in metlici, pregledu avta pred zimo, strgalu za led, mokrem rokavu in mokrih čevljih, kablih, rokavicah, lopati in globi zaradi neočiščenega snega na avtu. Na srečo imam vsaj zimske gume in, za razliko od reveža, udeleženega v karambolu, urejeno zavarovanje WIZ Kasko. Popoldne sem avto peljal k mehaniku na temeljit pregled, vanj zložil vso potrebno zimsko opremo in se pozanimal za dodatno kritje WIZ Asistent. Naslednje leto pa bom vse to uredil še pred zimo, obljubim!