WIZ Blog

Nazaj

Preračunavam …

  1. avtor: WIZ | 26 jul 2015

    Si že kdaj pomislil, kako so to počeli včasih? Vozniki tovornjakov so vozili v Sovjetsko zvezo, Iran, Irak, Skandinavijo in vsepovsod drugod po svetu, s seboj pa so imeli le papirnato avtokarto in CB-postajo, ki jim je služila za obveščanje drug drugega o razmerah na cestah in podobno. Tudi vsi ostali vozniki so se povsem dobro znašli s pomočjo smerokazov, avtokart in nasvetov mimoidočih ter vedno prispeli na cilj. In nazaj domov seveda tudi. Podobno je bilo z morjeplovci, piloti, pohodniki in vsemi ostalimi, ki so danes skoraj življenjsko odvisni od sistema satelitske navigacije.

    Satelitski navigacijski sistem pa je medtem krepko prerasel svoje prvotno poslanstvo, kot ga razume večina ljudi. Razvoj informacijskih tehnologij in naša vsakodnevna uporaba različnih elektronskih naprav sta povzročila, da sprejemnike in podatke o položaju v povezavi s časom uporabljamo vsak dan, pa se tega morda niti ne zavedamo. Na žalost je to prineslo tudi nekaj slabih posledic, še posebej pri tistih, ki se drugače kot s pomočjo sodobne tehnologije sploh ne znajdejo več.

    GPS v avtu, v žepu in na roki

    Najpogosteje se boš z navigacijsko napravo oziroma z GPS-om, kot mu običajno rečemo, srečal v avtu. Nadomestila je klasične avtokarte in avto atlase ter odpravila prepire o tem, kam je treba zaviti, do katerih je včasih prihajalo med voznikom in sopotniki. Zdaj preprosto vneseš naslov ali koordinate cilja in prepustiš izbiro najustreznejše poti navigacijski napravi. Z dodatno programsko opremo je lahko navigacijska naprava zelo zmogljiva: prikazuje trenutno hitrost, opozarja na prekoračitev največje dovoljene hitrosti, prikazuje naslednje zavoje, poroča o zastojih in ovirah na cesti, išče pomembne kraje in objekte (bencinske črpalke, parkirišča, bolnišnice …), predvaja glasbo ter prijazno in potrpežljivo daje navodila. Podobno funkcijo ima navigacijski sistem še na plovilih, motociklih ali kolesih. GPS-sprejemnik je hitro postal tudi sestavni del športnih ur, s katerimi tečemo, kolesarimo, plavamo in se gibamo na tisoč in en način. Hitrost, tempo in pospešek so osnovna ponudba, na uro pa lahko naložiš tudi traso, po kateri te nato ura vodi. Navigacijo za v avto in funkcije športne ure pa v zadnjih letih uspešno združujejo pametni telefoni.

    GPS in priprave na pot

    Kljub uporabi GPS-a se pred odhodom na pot dobro pripravi in si na avtokarti ali na spletu oglej, kje se boš vozil. Slepo zaupanje glasu gospodične iz navigacijske naprave lahko povzroči nemalo preglavic. Natančnost in zanesljivost navodil sta namreč odvisna od starosti programske opreme (zemljevidov), njihove kakovosti (podrobnosti, kategorizacija cest in podobno) ter uporabniških nastavitev naprave. Naprava izbere pot glede na razpoložljive informacije in navodila, zato moraš še pred odhodom na star način pogledati, kje in kako do cilja, in nato preveriti, ali je naprava izbrala ustrezno pot. Pri nastavitvah pazi na izbiro vozila, odločitev med najhitrejšo in najkrajšo potjo ter izbiro cest. Precej zoprno je namreč, če se z ogromnim avtodomom znajdeš na ozkih uličicah starega mestnega jedra Firenc, do kampa na drugi strani mesta pa bi hitreje in udobneje prispel po obvoznici. Sodobne naprave ponujajo tudi izbiro poti, ki so primerne za hojo, in pri tem upoštevajo povsem drugačne kriterije kot za kolesarje, avtomobile ali večja vozila.

    Zanesljivo do cilja in nazaj

    Navigacijskim napravam ne smeš slepo zaupati, saj nimajo lastne pameti in zmorejo le toliko, kot jim dovolimo. Zemljevidi v navigacijski napravi morajo biti posodobljeni, pripravljen pa moraš biti tudi na možnost, da navigacijska naprava odpove. Za tak primer imej v avtu avtokarto, pa še za zavarovanje WIZ Asistent poskrbi. Tako boš na cilj prispel tudi v primeru, če ti jo poleg navigacije zagode še avto.