WIZ Blog

Nazaj

Krožišča: triki in namigi

  1. avtor: WIZ | 24 jun 2015

    Še v časih, ko se je pri nas v krogu vozilo le v primeru, da se je kdo izgubil ali pregloboko pogledal v kozarec, so v tujini s krožnimi križišči povečali pretočnost, poenostavili vožnjo skozi križišča in povečali varnost. V krožnem križišču se lahko srečajo tri, štiri ali še več cest, pri tem pa ni potrebe po semaforjih, ki bi ustavljali promet. O tem, kako se pravilno lotiti vožnje skozi krožišče, si lahko preberete v naših zapisih Kako pravilno voziti v krožiščih in Še o krožiščih: kako voziti po večpasovnih krožiščih. Tokrat pa si poglejmo nekaj povsem praktičnih reči, ki bi jih morali upoštevati, a nam ne gredo vedno tako dobro od rok oziroma volana.

    Hitrost v krožišču

    Hitrost v krožišču je omejena, to pa ima več koristi. Prva je seveda varnost, počasnejše kroženje pa prinaša tudi druge prednosti. Verjetno si že opazil, da se je v majhno, enopasovno krožišče težko vključiti, če avtomobili (oziroma njihovi vozniki) s sosednje ceste vozijo (pre)hitro. Krog preprosto ni dovolj velik in »okrogel«, da bi vozniki zmanjšali hitrost in bi nastalo dovolj prostora med avtomobili za varno vključitev. Zato bodi v prometnih konicah kul, zmanjšaj hitrost in s tem omogoči tudi drugim voznikom, da se varno vključijo v krožišče, prav?

    Razvrščanje

    Pravočasno in pravilno razvrščanje na ustrezne vozne pasove zahteva dovolj veliko krožišče, manjšo hitrost in večjo pozornost voznikov. V manjših krožiščih se je včasih težko pravilno razvrstiti, zato vozniki za hitrejšo vožnjo skozi krožišče sekajo pasove ali pa se ves čas vozijo po zunanjem pasu do svojega izhoda. Včasih niti fizična razmejitev pasov ne pomaga, da ne bi menjali pasu, ko se napačno razvrstijo ali zgrešijo izhod. V večjih krožiščih z več pasovi je postopek razvrščanja in zapuščanja do neke mere enostavnejši, vendar pa je pri teh zelo pomemben pravilen vstop v krožišče. Kako se je treba razvrstiti pred vstopom vanj, kažejo razvrstilne table pred krožiščem.

    Smernik je, smernika ni …

    (Ne)Uporaba smernikov poleg menjavanja pasov in razvrščanja na ustrezne pasove pomembno vpliva na učinkovitost krožišč in dobro ali slabo voljo voznikov. Ponekod v tujini imajo v krožiščih posebne prometne znake, ki opozarjajo na vključitev smernika, ko nameravaš zapustiti krožišče, saj to močno poveča njegovo pretočnost. A vozniki se tega lotevajo vsak po svoje. Če strnemo, v krožišče zapelješ brez desnega smernika, razen če ga zapustiš takoj na prvem izvozu. Preden ga zapustiš, to pravočasno nakažeš z desnim smernikom, da lahko voznik, ki čaka na vključitev, to stori čim prej. In še najpomembnejši napotek: če imaš vključen desni smernik, moraš pri naslednjem izvozu zapustiti krožišče, sicer bo počilo.

    Še en krog

    »Naredi še en krog« je rešitev, ki v večpasovnih krožiščih reši prenekatero zagato. V njih namreč velja desno pravilo, vendar ga vse preveč ljudi ne razume dobro. To se pogosto pokaže v primerih, ko se dva voznika vozita vzporedno, vsak po svojem pasu. Oba se namenita na isti izvoz iz krožišča, pri čemer ima voznik na zunanjem pasu prednost, voznik na notranjem pa ne, zato se ne more pravočasno premakniti na zunanji pas. Rešitev niso hupanje, kazanje sredinca ali izsiljevanje prednosti, pač pa mora »notranji« voznik narediti še en krog in se v drugem poskusu pravočasno premakniti na zunanji pas. Enako velja, če si zgrešil izvoz ali pa v tujini nisi povsem prepričan, kateri izvoz je pravi.

    Kaj v krožišča ne spada

    Poleg napak, ki se pripetijo zaradi nerazumevanja prometnega režima v krožiščih, se tam srečujemo tudi z drugimi »podvigi«:

    • Bližnjice: ne glede na to, na katerem izvozu nameravaš zapustiti krožišče, vanj vedno zaviješ v desno smer in nato voziš v nasprotni smeri vrtenja urinih kazalcev. Ubiranje bližnjic z vključevanjem v levo smer, ker je tvoj izvoz čisto blizu in se ti ne ljubi voziti tričetrt kroga, je lahko smrtno nevarno!
    • Okrog in okrog: »naredi še en krog« velja v primeru, da se nisi uspel pravočasno razvrstiti ali si zgrešil svoj izvoz, neprestana vožnja v krogu pa ni priporočljiva.
    • »Driftanje«: objestnost in kazanje svojega vozniškega znanja sta najpogostejši vzrok za tako imenovano »driftanje« v krožiščih. Začne se s preizkušanjem, kako hitro se še da peljati v krogu, nato pa nadaljuje z odnašanjem zadka avtomobila skozi krožišče. Temu so namenjena posebna tekmovanja, kjer se lahko izkažeš, v krožišču pa tega ne počni.
    • Preprosto naravnost: krožišča imajo običajno srednji del kroga, okoli katerega je speljan vozni pas, nekoliko dvignjen in urejen. Gredice z rožami, trava, vodnjaki in podobno jasno kažejo, da se tam ne sme voziti, a včasih se čez noč vseeno pojavijo kolesnice, ki gredo »direkt čez«.

    Od krožišča se (ne) zvrti

    Krožišča so kul in odlična rešitev v prometu, le nekaj zdrave pameti in upoštevanja pravil zahtevajo. Zavedati pa se moraš, da vsem ni popolnoma jasno, kako se stvari streže. Zato ti priporočamo sklenitev zavarovanja WIZ Kasko, veliko strpnosti in opazovanja drugih voznikov. Če se kaj zalomi, pa jim raje odstopi prednost, se nasmehni in naredi še en krog.