WIZ Blog

Nazaj

Deseti šolski dan. Si še vedno pozoren in previden?

  1. avtor: WIZ | 07 sep 2015

    Zakaj se varuhi cestne varnosti prvi dan pouka tako vneto lotijo preventivnih akcij, je logično. Poleti so bile šole zaprte, otrok na cestah manj, vozil prav tako. Začetek pouka pomeni pravi mali šok, saj se ulice iznenada spremenijo v mravljišče otrok, na katerega mnogi vozniki niso najbolje pripravljeni. »Reset« na nepočitniški način vožnje je treba narediti hitro in učinkovito, za to pa so najboljše odmevne medijske akcije, množica mož v modrem in prostovoljcev v živo rumenih telovnikih. Varuhi cestne varnosti dobro vplivajo na voznike in tudi na otroke ter njihove starše. Otroci so namreč razigrani, neizkušeni, nepredvidljivi in neprevidni, kar moramo imeti vozniki in starši ves čas v mislih.

    Stoj ali piskam!

    Vsi otroci, ki se prvič sami spopadajo s samostojnostjo v prometu, dobro poznajo gospoda Piska, policista iz priljubljene risanke o Nodiju. Prvi dan pouka je gospod Pisk na vsakem križišču in prehodu za pešce, kar da otrokom vedeti, da je promet resna stvar. Že naslednji dan pa policistov v križiščih in na prehodih ni več. In ni jih deseti dan, osemindevetdeseti in stošestinosemdeseti dan. Ni več niti prostovoljcev v živo rumenih telovnikih, ostanejo le znaki za omejitev hitrosti, znaki o bližini šole in prehodi za pešce. Je to dovolj? Za voznike je, saj moraš v bližini šol (in tudi drugje, seveda) vedno voziti povsem zbrano in po vseh omejitvah, ne glede na to, ali so otroci zunaj ali ne. Otroci pa pomembnosti previdnosti ne osvojijo tako hitro, zato bi bil daljši čas prisotnosti policistov nadvse priporočljiv, koristno pa bi bilo tudi, da bi policisti »prvi šolski dan« priredili vsaj enkrat na mesec, saj bi s tem osveščali oboje, voznike in otroke.

    Starši, kultura in dober zgled

    Stara vzgoja otrok v prometu je temeljila na tem, da je treba pred prehodom počakati, vsaj trikrat pogledati levo in desno ter se šele potem, ko vozniki ustavijo, s strumnim korakom in čim hitreje odpraviti čez cesto. Pa danes? Dejstvo je, da imajo pešci na prehodu prednost in vozniki dolžnost ustaviti. Vendar pa se pogosto zgodi, da se pešci, ko pridejo do prehoda, ne prepričajo, ali je varno prečkati cesto, pač pa se odločno in arogantno odpravijo čez prehod. Med njimi so tudi starši in njihovi otroci temu zgledu hitro sledijo peš, s kolesom ali na rolkah. Velika težava postaja tudi nezbranost in premalo pozornosti med hojo. Otrokovo pozornost, ki bi morala biti usmerjena v dogajanje v prometu, zlahka ukrade pametni telefon, katerega zaslon zavzame celotno otrokovo vidno polje, dogajanje na družabnih omrežjih in SMS-i. Tudi zagovarjanje absolutne in brezpogojne prednosti brez previdnosti je nevarna reč, saj lahko voznika presenetite s svojim prihodom izza ovire, v pogojih slabše vidljivosti ali pa stopite na cesto tik pred njega, ko se ne bo mogel več varno ustaviti. V takih primerih ne bo pešcu njegova prednost na žalost prav nič pomagala.

    Za 365 varnih dni

    Za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu smo odgovorni vsi: starši, vozniki, policisti, učitelji, strokovne službe in vsi ostali, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s prometom. Najbolj s(m)o seveda izpostavljeni vozniki na eni ter otroci in njihovi starši na drugi strani, zato se moramo prav mi najbolj posvetiti temu, da bodo poti v šolo varne. Če si voznik, se pri vožnji mimo šole še posebej zberi in bodi pripravljen tudi na kakšen nepredviden dogodek – nenaden skok na cesto, na pobegle žoge, rolke in podobno. Če pa si starš, bodi dober zgled, pojasnjuj, razlagaj, opozarjaj in kaži otroku, kako je prav. Pogovarjaj se z njim o prometu in o tem, na kaj mora biti pozoren. Super stvar je tudi razlaga dogajanja prometa izza volana, ko pelješ otroka v šolo. Naj spozna tudi voznikov pogled in obnašanje otrok na cesti izza volana.