WIZ Blog

Nazaj

4 x 4

  1. avtor: WIZ | 26 okt 2015

    Štirikolesni pogon je legendaren. Včasih je bil rezerviran le za najbolj robustna terenska vozila, s katerimi so se prevažali vojaki, nato so ga dobili tudi terenci, ki so bili dostopni navadnim smrtnikom, in s tem se je med ljudmi hitro razširilo ogromno zgodb o tem, kaj vse tovrsten pogon omogoča. Da se da priti povsod, da se z njim avto drži ceste »kot bi bil prilepljen nanjo« in da gume avta s pogonom na vsa štiri kolesa sploh ne potrebujejo profila. Nekaj reči iz teh urbanih legend celo drži, druge pa so žal le plod (pre)velikega navdušenja voznikov z bujno domišljijo.

    Na »vse štiri« gre lažje

    S tehničnega stališča je štirikolesni pogon enostaven in zahteven obenem. Osnovna ideja je, da se moč motorja prenaša na vsa štiri kolesa namesto le na dve in na začetku so bile rešitve zelo enostavne v primerjavi z rešitvami, ki jih poznamo danes. Prednji, sredinski in zadnji diferencial so imeli klasične mehanske zapore, dodali so reduktor in vse sestavne dele za vsak primer nekoliko predimenzionirali. Vozila s takim štirikolesnim pogonom so težka, hrupna in potratna, zato so inženirji hitro začeli iskati boljše rešitve predvsem v smeri prilagodljivosti pogona posameznemu kolesnemu paru oziroma kolesu. Svoj del k zmogljivosti avtomobila mora dodati tudi voznik s svojim znanjem ter gume, sicer je 4 x 4 prej breme kot prednost.

    Sklopke, diferenciali, reduktorji in elektronika

    Sodobni štirikolesni pogoni so zmes tehničnih rešitev in elektronike, ki skrbijo, da gre avto optimalno in varno skozi ovinke, po klancih gor in dol ter je kos različnim podlagam. Poznamo več različnih izvedb štirikolesnih pogonov oziroma načinov, kako so gnani kolesni pari:

    • Gnan je le sprednji ali zadnji par koles, po potrebi pa se vklopi še drugi par.
    • Ves čas sta gnana oba para koles, a v različnem razmerju.
    • Oba para sta gnana v enakem razmerju, torej 50 : 50.

    Največja razlika med posameznimi oblikami pogona je, koliko vpliva na dogajanje ima voznik. Nekateri pogoni namreč vozniku omogočajo tudi ročno preklapljanje med pogonom na vsa štiri ali na dve kolesi. Vedno bolj pogosti pa so pogoni, pri katerih se vozniku ni treba obremenjevati s tem, na koliko koles se prenaša moč motorja, pač pa za vse poskrbi zapletena kombinacija sklopk, diferencialov, tipal in računalnikov. »Elektronski možgani« avtomobila prek tipal spremljajo ravnanje voznika in ves čas preverjajo, kaj se dogaja s posameznim kolesom. V delčkih sekunde se sistem odzove s prenosom moči na posamezno kolo, ga po potrebi zavre ali prilagodi razmerje moči med sprednjimi in zadnjimi kolesi. Rezultat je stabilna lega avtomobila z najboljšim možnim oprijemom ne glede na to, ali voznik prehitro pripelje v ovinek ali pa se vzpenja po zasneženi cesti na Soriško planino. 

    Prednosti in slabosti

    Slabosti? Da, tudi slabosti je nekaj, ampak najprej poglejmo prednosti:

    • Večja stabilnost v slabih voznih razmerah, kot so sneg, poledica, blato in pesek.
    • Zanesljivejša lega med vožnjo.
    • Lažje premagovanje klancev in zahtevnih terenov, kamor »navadni« avtomobili ne pridejo.

    Žal je nekaj tudi slabosti, ki pa ne morejo ogroziti končnega rezultata v prid štirikolesnemu pogonu:

    • Avto s štirikolesnim pogonom je dražji.
    • Avto je težji, nekateri pogoni so hrupni.
    • Večja poraba goriva in obraba gum.
    • Vzdrževanje in servis sta prav tako nekoliko dražja.

    Med slabostmi so v glavnem take, ki so povezane z denarjem, zato je odločitev o štirikolesnem pogonu treba pogledati najprej z vidika varnosti in zmogljivosti ter šele nato s finančnega. 

    Ni vsemogočen, je pa skoraj vsemogočen

    Štirikolesni pogon je zakon, saj omogoča varnejšo in zanesljivejšo vožnjo, obenem pa je zmožen popraviti tudi marsikatero voznikovo napako. Vseeno pa se nanj ne smeš slepo zanašati, saj ni vsemogočen. Za vsak primer poskrbi še za zavarovanje WIZ Kasko, s katerim boš imel kritje tudi v primeru, ko se ti kljub tehniki in tehnologiji na cesti ne izide vse po načrtih.